Aneta Andollini temperament pripisuje težkim otroškim travmam

Očitki, da je preračunljiva in spletkarska, 32-letne zobne tehtnice po poklicu ne ganejo, saj je njen cilj le en – zmaga, da družini omogoči boljše življenje.

► Kako bi komentirali nedavne pripetljaje na Kmetiji, kjer ste se zapletli v besedni spopad z Zdenko? Le malo je manjkalo, da bi prišlo tudi do fizičnega obračuna …

(smeh) Ah, ne bi prišlo do fizičnega obračuna, saj je bil to njihov namen, da bi me spravili domov, ker drugače pač ni šlo. Poskusili so na vse možne načine. Besedni spopad pa ni bil iz nič in za nič, nikoli in nikdar! Prva nisem nikoli začela, dolžna pa tudi ne ostala! Dolgo sem požirala, bila tiho, se umikala, ignorirala, preden sem reagirala, kar je bilo pozneje tudi vidno. Žal mi je, da sem se morala spustiti tako nizko, totalno pod svoj nivo, a včasih žal ne gre drugače. V zunanjem svetu se človek umakne, tam pa pač ni bilo te možnosti.

► Kako malo je manjkalo, da bi resnično prestopili mejo in prekršili pravila z udarci?

Ja, v tistem trenutku človek res ni razsoden. Lahko rečem, da je sreča, da me je držal Nik, če bi bil kdo drug, bi najprej dobila ta oseba in potem še Zdenka! Ampak ni vredna moje izključitve in s tem bi tudi Denis, Anna in Franko dosegli, kar so želeli. Ena ovira manj do zmage.

► Vam je žal za vse žaljivke, ki ste jih izrekli Zdenki?

Žal mi je, da sem se spustila pod svoj nivo in se prikazala v grdi, slabi luči, a kaj naj, šov je šov. Ljudje, ki me iskreno in res poznajo, tako vedo, da to ni tista ta prava Anetka.

► Marsikateri sotekmovalec vam očita preračunljivost in taktiziranje ter da bi za zmago naredili vse, šli tudi prek trupel. Je res tako?

Preračunljivosti in taktiziranja je pri vseh bilo več kot pri meni. Tega ne zamerim nikomur, to je pač del igre. Sotekmovalcem zamerim nesramnost, do so me očrnili in pljuvali, da bi sebe oprali in dvignili. Iz dneva v dan, iz ure v uro sem spreminjala svoje odločitve, saj nisem zaupala nikomur in nisem imela zaveznikov, razen malega Nika.

► Že iz prejšnjih šovov in medijskega pojavljanja veljate za zelo temperamentno, vedno branite svoj prav in se ne pustite provokacijam. Je to vaš obrambni mehanizem?

Da, res je, ne pustim prek sebe in ne podrejam se rada, sploh ljudem, ki želijo iz mene narediti marioneto. Sem zelo temperamentna in eksplozivna, borim se za svoj prav. Lahko je to tudi obrambni mehanizem. V zadnjih dneh sem pokazala, da znam tudi provokacije preslišati ali se celo pohecati na svoj račun.

► V zadnjih oddajah ste se tudi čustveno odprli in malce več povedali o svojem težkem otroštvu, ko ste ostali brez očeta. Kako vas je to zaznamovalo?

Moj namen ni bil razlagati osebnih stvari in tudi nisem hotela izpasti žrtev kot marsikdo, ker sem borka, a žal je pač naneslo tako, ker sem določenim zaupala svojo zgodbo in so me potem pikali tja, kjer je rakava rana. Vse te stvari so pustile velike posledice in travme pri meni, me je kar močno zaznamovalo, a veliko sem že predelala, veliko pa je še ostalo zavitega v tančico. Mogoče nekoč v knjigi razkrijem vse.

► Predvidevam, da se zaradi preteklosti zdaj težje odprete nekomu, ki ga ne poznate dobro.

Nimam težav s tem, da bi se odprla in povedala, saj sem sama človek brez predsodkov in tabujev, mogoče sem le bolj previdna, ker danes ljudje bolj iz firbca in nesramnosti vlečejo iz tebe stvari, ne pa da bi pomagali.

► Danes ste mamica dveh otrok. Kako pa onadva sprejemata dejstvo, da ste bili nekaj mesecev zaradi šova ločeni? Kdo je medtem skrbel zanju?

Moja sončka sta bila pobudnika in tudi zelo močna podpora, da sem se sploh odločila za vse to. Sta dovolj velika, da dojemata stvari, in preden sem vstopila v šov, smo se o vsem pogovorili, čeprav nismo načrtovali, da me tako dolgo ne bo. Vsi vemo, zakaj sem šla v šov in koliko stvari bo olajšanih, če mi uspe. Avgusta sta bila na letovanju v Pacugu in potem še pri tabornikih, zadnjih nekaj dni pa pri očetu na morju. Septembra sta zaradi šole ostala pri babici, saj načeloma ves čas preživljata z menoj 24 ur na dan in tudi povsod ju vzamem s seboj, če le je mogoče!

► Kaj je bila prva stvar, ki ste jo počeli skupaj po prihodu iz šova?

Prva stvar, ko sta me obiskala na kmetiji, so bili pogovori, objemi, solze, povedala sta mi, kaj vse se je dogajalo doma. Ob prihodu domov pa spet objemi, izleti v naravo, bralne urice, ki jih imamo ob večerih že od malih nog, in seveda vsakdanje obveznosti.

► Vas skrbi, da bi vaša udeležba v šovu slabo vplivala nanju in na vaše nadaljnje življenje?

Ne, ni me strah tega, saj ju vzgajam v duhu, naj se ne obremenjujeta in ne ozirata na vsako opazko, ki jo ljudje izustijo. Pomembno je, da sta zadovoljna in ponosna nase, name in jaz na njiju. Medijski linči in trači, ki jih doživljam, me bodo zagotovo zaznamovali in pustili pečat, a me ne gane. Kajti razgledani ljudje ali osebe, ki so enkrat sami bili del tega, vedo, kako se tem stvarem streže, in se niti ne ozirajo na to, kar piše. Lahko samo pripišem svoj bančni račun, da dobim kako provizijo od zaslužka zaradi svojega imena. (smeh)

► Vedno se najdejo ljudje, ki vam želijo škoditi s kritikami, sploh ko se izpostavite javnosti. Kako se spopadate s tem?

Po vseh teh letih imam že kar trdo kožo. Vedno so se in se bodo našli ljudje, ki jim ne boš všeč, a zakaj bi jim bil. To niti ni moj namen. Pomembno mi je, da me imajo radi moji najbližji, da sta name ponosna moja otroka. Sta moj in jaz njun svet.

► Kaj bi naredili z glavno nagrado, če zmagate? Finale je tako rekoč za vogalom …

Mislim, da nagrade ne bo težko porabiti, a prva od stvari bi bil nakup konja za mojo Tijiko, saj je to tudi eden od razlogov, da imam tako voljo za borbo in zmago. Mojo Tio Alexis spremlja kar nekaj zdravstvenih tegob, s katerimi se borimo in zaradi katerih trpimo vsi okoli nje. In konji ji vse to omilijo, zaradi njih je bolj umirjena, nanjo te živali delujejo zelo terapevtsko in vse skupaj lažje peljemo naprej.

Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: Pop TV, osebni arhiv

  potovanje rezervacija