Da je moški lahko kavalir, se mora ženska obnašati kot dama

“Treba je pravilno razumeti izraz dama. Ne gre za drage blagovne znamke ali prestiž. Gre za nekaj, kar prihaja iz notranjosti, iz srčne kulture”

Bojana Košnik Čuk je strokovnjakinja za bonton z več kot dvajsetletnimi izkušnjami kot svetovalka ministrstev, vodja protokola, predavateljica, svetovalka številnim podjetjem in posameznikom, avtorica knjig in strokovnih publikacij ter lastnica podjetja Bonton.

Ali je kavalirstvo v izumiranju?
Kavalirstvo sploh ni v izumiranju in romantika v smislu dobrega moškega bontona prihaja s polno paro nazaj. Morda smo kdaj ženske tudi same krive, če se nam zdi, da je tega med moškimi manj. Ženske smo pač sposobne, vse znamo same narediti in v domačem okolju kar malce pozabimo biti ženske. Dajmo našim izvoljencem priložnost, da so sploh lahko kavalirji.

Seveda je med mladimi del populacije lepo vzgojen, drugi pa malo manj. Povsem enako je tudi med starejšimi. Ti pogosto menijo, da zaradi svojih let že vse vejo, vendar tudi oni včasih malce pozabijo na bonton ali pa se jim zdi, da jim je kar vse dovoljeno. Mladina se konec koncev ne vzgaja sama, ampak jo vzgajamo starejši. Tudi bodoče kavalirje vzgajamo doma, pri čemer imajo mame zelo pomembno vlogo.

Kaj pa ženske? Ali sploh še znamo biti dame?
Treba je pravilno razumeti izraz dama. Ne gre za drage blagovne znamke ali prestiž. Gre za nekaj, kar prihaja iz notranjosti, iz srčne kulture. Da se znamo obnašati, pomagati, prisluhniti, spoštovati in razumeti druge; gre za neko notranjo vsebino.

Pred leti sem spoznala damo, ki bi ji vsaj na videz pripisali, da je prava dama. Po njenem obnašanju pa se je izkazalo nasprotno. Nedavno pa sem srečala mlado žensko, ki je po poklicu kmetica; urejena, srčna, prijazna, dobra, čudovita ženska. Njene roke so bile zaradi njenega poklica povsem razpokane, nič “damske”. Katera od njiju je prava dama? Zame prva ne, druga pa zagotovo da.

Po rezultatih neke slovenske raziskave med ženskami vseh starosti, v kateri so spraševali, ali ženskam godi kavalirska pozornost, jih je približno 95 odstotkov odgovorilo z da. Gre za vzajemen proces. Ženske moramo moško kavalirstvo znati sprejeti in se obnašati kot dame.

Škoda bi bilo, da bi se prikrajšale za lepe moške geste, ki naredijo življenje lepo, barvito, drobne pozornosti nam polepšajo življenje. Da moški prvi vstopi v lokal, da nam pridrži plašč, odpre vrata avta in tako dalje, so geste, ki nam vsem omogočajo, da se imamo lepo.

%3Fw%3D1200?quality=100&strip=all&ssl=1″ alt=”BOJANA KOŠNIK ČUK”/>

OSEBNI ARHIV

Zakaj sploh potrebujemo bonton? Ni to le skupek pravil, ki nas omejujejo?
Mnogi ljudje menijo, da bontona in pravil lepega vedenja ne potrebujemo. A pri vsakodnevnem komuniciranju, pa naj bo to v družini, na delovnem mestu, pri vsakodnevnih opravkih, potrebujemo neka pravila.

Bonton že dolgo ni več nekaj, kar nas utesnjuje, omejuje ali nam krati svobodo. Pravila so narejena zato, da je naše sobivanje – pa naj bo kjerkoli že – prijetno. “Kemija” ni in ne more biti vedno prisotna. Sploh v poslovnem svetu moramo včasih sodelovati z ljudmi, ki si jih nikoli ne bi izbrali za svoje prijatelje. Pa vendar moramo vse skupaj nekako lepo zvoziti.

Tudi v družini, kjer so ljudje, ki so nam najbližje, so pomembna neka določena pravila. Sicer se kaj hitro zgodi, da prizadenemo ravno tiste, ki jih imamo najraje. Bonton nas sprejema takšne, kot smo, in nam pomaga, da smo z upoštevanjem določenih pravil samo še boljši. Priznajmo si, ali ni vsakemu človeku lepše, če se drugi do njega vedejo prijazno in pozorno?

Kakšno vlogo ima v bontonu osebna urejenost?
Urejenost ni vezana na denar, to je zmota, ki jo marsikdo še vedno jemlje za resnico. Tudi za manj denarja se da biti urejen. Nič ni narobe, če gremo pri tem tudi po neko strokovno mnenje – tudi sama sem se pred časom prepustila, da so me poučili, kaj mi pristaja in zakaj.

Ko se z nekom prvič vidimo, dobimo 80 odstotkov informacije o drugem samo prek pogleda. Obleka in urejenost kažeta naš odnos do sogovornika in do priložnosti. V opero pač ne moremo v smučarskem puloverju, tudi če je pulover zelo drag in priznane znamke. S tem žalimo vse tiste, ki so tam, da bi uživali v kulturni prireditvi, žalimo nastopajoče, priložnost in ustanovo.

%3Fw%3D1200?quality=100&strip=all&ssl=1″ alt=”BOJANA KOŠNIK ČUK”/>

OSEBNI ARHIV

Bonton oblačenja – kako vi vidite njegovo funkcijo? Ali so v Sloveniji pravila v zvezi s tem preveč ohlapna?
Prišli smo do nekega dna, ko nam ni več prav, če ljudje, recimo, hodijo v crocs natikačih, trenirkah in neurejeni v službo. V zadnjih letih je bilo v precej poslovnih okoljih dovoljeno prav vse, ni bilo nobenih pravil oblačenja. Na to temo narejene raziskave pa so pokazale, da je le majhen odstotek ljudi zadovoljen s tem.

Opazili so padec storilnosti, povečalo se je flirtanje na delovnem mestu, na “casual petke” je večina prišla nedostojno oblečenih … Bonton oblačenja nam zagotavlja, da v poslovnem okolju stvari bolje tečejo in da so ljudje na delovnem mestu bolj resni in storilni. V zadnjih nekaj letih opažam, da slovenske inštitucije in podjetja pospešeno pišejo kodekse oblačenja.

Ali smo odrasli v različnih poklicih, recimo šolstvu, mladim dober zgled (primerne) urejenosti?
Nekateri učitelji, profesorji imajo odličen smisel za kulturo oblačenja. Žal pa je tudi nekaj posameznikov, ki odstopajo. V svojem poklicu se kar precej srečujem tudi s takimi in skušam ugotoviti, zakaj do tega prihaja. Starši nimajo vedno ustreznega znanja, da bi otroke pravilno poučili o kulturi oblačenja.

Otroci so dobršen del dneva v izobraževalnih institucijah in tisti, ki imajo to vlogo, da jih poučujejo, bi morali biti v tem pogledu dober zgled. Učiteljem in profesorjem starši zaupamo svoje otroke, ki nam pomenijo največ na svetu, in prav bi bilo, da neprimerno urejenih učiteljev ne bi bilo.

%3Fw%3D1200?quality=100&strip=all&ssl=1″ alt=”BOJANA KOŠNIK ČUK”/>

OSEBNI ARHIV

Kako sodobna tehnologija posega v naš bonton?
Sodobna tehnologija nam nudi toliko prednosti, da bi bilo neumno, če je ne bi uporabljali v svojo korist, kjer je to potrebno. So pa meje, še sploh če gre za neko druženje, če se usedemo za mizo z ljudmi, da bi skupaj nekaj pojedli itd.

Med obrokom, tudi v družinskem okolju, je nesprejemljivo, da gledamo vsak v svoj telefon. Prav tako bonton ne odstopa od tega, da se za vsak obrok usedemo za mizo in kulturno pojemo.

Otroci so ob primerni vzgoji sposobni razumeti, kako se obnašati za mizo v restavraciji, in ni potrebe, da bi jih posedli pred ekrane in si na ta način “kupili” mir. Seveda pa se je treba z otrokom ukvarjati, mu razložiti stvari, ga zamotiti na nek drug način, recimo da skupaj z barvicami kaj pobarvamo, da se z njim pogovarjamo …

Bonton v cerkvi in na svečanih prireditvah – katere so napake, ki jih največkrat naredimo?
Na javnih prireditvah je treba utišati mobilne telefone in s tem imajo težave tudi starejše generacije. Tudi starejšim včasih telefon kar nekajkrat zaporedoma zvoni (med prireditvijo, med mašo …), ker ga ne utišajo pravočasno.

V cerkvi, recimo, ni primerno hraniti otroke ali da se obnašamo, kot da je tam neke vrste otroško igrišče. Če otrok zajoka in se jok ne umiri, je to moteče za vse preostale in se je za ta čas pač treba z otrokom umakniti.

Če je na prireditvah prisoten alkohol, je prav, da imamo do njega primeren odnos. Pristopajmo do alkohola kot sladokusci, ne pa zato, da smo alkoholizirani in s tem lahko tudi moteči za okolico.

Na javne prireditve ne sodijo neprimerna oblačila in obutev. Če je zima, se lahko na ustreznem kraju preobujemo, odložimo plašče in tako dalje. Recimo na pogrebu, tudi če je poleti in je zelo vroče, moramo pač potrpeti, ni primerno, da smo preveč razgaljeni.

  potovanje rezervacija  

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.