Prvi korak, ki ga moramo narediti, da se znebimo slabe razvade

Ko se boste poskušali otresti kakšne grešne razvade, najprej storite to

V določenem trenutku v življenju bomo morda spoznali, da bi radi opustili kakšno izmed svojih grešnih razvad. Ker je žal že postala del nas, se je kar ne moremo znebiti.

Kje naj torej začnemo? Kako naj se znebimo grešne razvade?

Častitljivi Luis de Granada, dominikanski duhovnik iz 16. stoletja, je svoje nasvete zapisal v knjigi z naslovom Vodnik za grešnike (The Sinner’s Guide). V njej korak za korakom predstavlja načrt za grešnike, ki se želijo izuriti v kreposti in se otresti sužnosti greha.

Po Granadovih besedah je “prvo zdravilo proti grehu trden sklep, da ne bomo grešili”.

1. Bodite torej pripravljeni, da boste naleteli na težave. Ne mislite, da ste poklicani zgolj k uživanju. Morate se truditi in boriti; kajti ne glede na obilno olajšanje, ki se nam obeta, moramo na začetku svojega spreobrnjenja pričakovati trdo delo in težave.

2. Naša prva odločitev mora biti trden in nespremenljiv sklep, da nikoli ne bomo storili smrtnega greha, kajti ta nas lahko oropa Božje milosti in prijateljstva. Takšen sklep je temelj krepostnega življenja.

3. Hiša je namreč še vedno hiša, tudi če ji odstranimo vse okraske, toda če zgradbo uničimo, z njo propade tudi okrasje. Osnova krepostnega življenja je ljubezen. Ta ostane, zato naša duhovna zgradba stoji, če le vztrajamo pri svojem sklepu, da ne bomo storili smrtnega greha. Če nam to ne uspe, je celotna struktura obsojena na propad; nismo več Božji prijatelji, temveč postanemo njegovi sovražniki.

%3Fw%3D1200?quality=100&strip=all&ssl=1″ alt=”MAN PRAY”/>

ZoneCreative I Shutterstock

4. Zato so mučenci prenašali tako kruto trpljenje. Ker niso želeli biti prikrajšani za Božjo milost zaradi smrtnega greha, so bili raje sežgani, pustili so, da so jim z vročimi kleščami trgali kožo, prestali so najrazličnejša mučenja, ki se jih je domislila človeška krutost. Vedeli so: če bi grešili, pa bi imeli dovolj časa za kesanje, bi jim bilo odpuščeno, kot je bilo odpuščeno Petru, takoj zatem, ko je zatajil svojega Učitelja; toda tudi najhujše mučenje je bilo zanje bolj sprejemljivo kakor en sam trenutek brez Božje naklonjenosti in milosti.

5. Kdor želi odločno stopati po isti poti, si mora prizadevati in posnemati mučence, tako da svoje sklepe trdno in globoko zasidra v svoji duši. Stvari mora ceniti po njihovi resnični vrednosti in imeti raje Božje prijateljstvo kot vse zemeljske zaklade; brez oklevanja mora žrtvovati minljive užitke za radost, ki bo večna.  Da bi to dosegel, mora biti to cilj vseh njegovih dejanj; namen vseh njegovih molitev; sad, ki ga išče v prejemanju zakramentov; izkupiček mašnih nagovorov in nabožnega branja; nauk, ki naj bi ga spoznal v lepoti in skladnosti sveta ter vseh živih bitij.

6. Zgledujte se po tesarju, ki želi zabiti dolg žebelj in ni zadovoljen zgolj z nekaj udarci, temveč tolče s kladivom, dokler ni prepričan, da je žebelj čvrsto pribit. Posnemati ga morate, če želite svoj sklep trdno vsaditi v svojo dušo. Ne zadovoljite se s tem, da ga le občasno obnovite, ampak vsak dan izkoristite vse priložnosti, ki vam jih nudijo premišljevanje, branje, vse, kar vidite ali slišite, da se bodo grozote greha še globlje vtisnile v vašo dušo.

7. Ta jasnost miselne predstave je tudi potrebna, da kristjani lažje razumejo hudobijo in odvratnost greha ter nevarnosti, ki smo jim z grehom izpostavljeni. Ko vidimo zlo, moramo obvladati svoj apetit in se prestrašiti strupa, ki povzroči takojšnjo smrt.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

  potovanje rezervacija  

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.