Telo je samo pokrivalo duše, duša je naša resnična identiteta

Naše življenje naj bi trajalo toliko časa, kolikor potrebujemo, da postorimo, kar moramo. Če ne delamo prevelikih neumnosti, seveda. Tekom življenja nam bodo dane vse možnosti, da se naučimo, kar se moramo. Od nas pa je odvisno, koliko priložnosti bomo izkoristili in kaj iz njih naredili. Vsi dobimo na razpolago omejeno dolžino časa. Kar naredimo s tem časom, je odvisno od nas. 

Na koncu je v življenju pomembno, kaj smo se naučili, koliko modrosti smo razvili skozi svoje delovanje in ne materialne stvari, ki smo jih nabirali, nagrade, ki smo jih osvojili ali količina denarja, ki smo jo zaslužili.

Pomembno je, koliko smo napredovali v svoji zavesti in kaj smo se naučili o sebi.

Nekateri potrebujejo dolgo življenje, nekateri krajše. Nekateri odidejo hitreje, saj so morebiti v svojem telesu že opravili, kar so morali in čas je, da gredo dalje.

Telo je zgolj pokrivalo duše

Vse stare tradicije poročajo o tem, da je telo samo pokrivalo naše duše, duša pa naša resnična identiteta. Če nam je telo odvzeto ali ga moramo zapustiti v trenutku smrti, ne pomeni, da nismo več živi. Če si snamemo kapuco prav tako ne pomeni, da ne obstajamo več.

V Bhagavad-giti je rečeno: “Tako kot oseba obleče novo obleko in sleče staro, duša sprejme novo fizično telo in zapusti staro ter nekoristno” (Bg. 2.22)

Fizično telo je naprava ali stroj, v katerem se nahajamo, je čudežno orodje, skozi katerega lahko izkusimo vse oblike fizičnega obstoja. In to je namen vesolja – kreacija, ki lahko duhovnim dušam, ki želijo materialno izkustvo, nudi oder za igro.

Naša duhovna narava pa se nahaja iznad zamejitev fizičnega življenja, rojstva in smrti. Ko delujemo v materialnem obstoju naravno pozabimo, kdo v resnici smo – duhovna bitja v materialni obliki. Smisel življenja je pravzaprav, da spet spoznamo svojo resnično identiteto.

Za dušo tako ne obstaja rojstvo, smrt, starost ali bolezen. Tisto, kar prevzema naše telo je neuničljivo. Nič ne more uničiti naše duše.

Smrt je tako le osvoboditev od telesa, tako kot menjamo obleke, ko jih izrabimo ali kakor metulj, ki odide iz kokona. To je le prehod, za katerim se naprej razvijamo in rastemo ter gremo skozi situacije, ki jih potrebujemo, da se naučimo potrebno.

Povzeto po: atma.hr, Stephen Knapp

  potovanje rezervacija  

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.