Test: Honda Forza 300 (2018)

Saj ne, da bi trdil, da pri Hondi niso dovolj drzni. Prav oni so tisti, ki so v preteklih desetih letih na trg poslali lepo število modelov, s katerimi so zapolnili praktično vse obstoječe vrzeli med različnimi razredi. A z izjemo dveh ali treh ‘nišnih’ modelov, je njihova celotna flota ustvarjena z željo, da bi ugajala vsem. Seveda takšna strategija prinaša lepo število plusov, a v času, ko je denarja (spet) dovolj, je prostora za kompromise manj.

To so ugotovile tudi bistre glave iz Honde, zato so se odločili, da bo nova Forza namenjena tistim, ki maksi skuterje kupujejo zato ker jih resnično potrebujejo, ne pa zato, ker jim je z vidika dimenzij, prijaznosti, praktičnosti in financ, pač pisan na kožo. Prav vsak resen proizvajalec maksi skuterjev, in tako tudi Honda, ima svoj razvojni center tudi v domovini skuterjev – Italiji. Tam so dobili tudi dovolj jasna in konkretna navodila – izdelajte skuter za Evropo,  lahko pa tudi malo za ZDA.

Skuter narejen po meri zahtevnih tržišč

S takšnimi navodili so inženirji novo Forzo zgradili skoraj povsem na novo. Začenši z novim cevnim okvirjem, ki je s svojo lastno maso in nekaterimi vzporednimi rešitvami zaslužen za to, da je Forza zdaj za kar 12 kilogramov lažja od prehodnice. Skrajšali so tudi medosno razdaljo in s tem zagotovili več agilnosti, ter konkretno povišali (62 mm) višino sedeža, ter tako poskrbeli za boljši položaj voznika, več preglednosti, prostornosti in seveda več varnosti. Tako so novo Forzo kar se tiče podatkov, ki jih merimo z metrom, umestili v cono, ki jo v tem trenutku poznamo kot najbolj optimalno v razredu. Z le malenkostnimi razlikami in s skromnimi tremi kilogrami večjo maso, je nova Forza zdaj točno tam, kjer je tudi njen največji konkurent, Yamaha XMax 300.

In če že omenjam konkurenco, ki jo poznamo kot referenco v razredu, potem je prav, da zapišem tudi to, da ji je Forza z vidika voznih lastnosti absolutno enakovredna. Na avtocesti sicer za odtenek počasnejša (okrog 145 km/h), a po zaslugi Hondinega novega vrhunskega CVT-ja in pametnega HSTC (Honda Selectable Torque Control) zelo živahna in odzivna pri nižjih hitrostih. V razredu 300-kubičnih skuterjev sistem proti zdrsu ni stalnica, a v primerjavi s tistimi, ki sem jih do zdaj preizkusil, je Hondin najboljši, saj svojo funkcijo opravlja z najmanj izrazitimi, vendar vseeno učinkovitimi vklapljanji, možno pa ga je tudi izklopiti.

V glavnem vse novo, nekaj tudi starega

Marsikdo se bo strinjal z mojim mnenjem, da prejšnja Forza z vidika oblikovanja ni bila nič kaj posebna. Ni bila niti grdi raček, niti lepotica. Z novim modelom pa se je na tem področju veliko spremenilo. Osebno mi je zelo všeč njen ‘GT-Styling’, na pogled deluje zrelo in tudi zmogljivo ter sodobno. Okrog in okrog se diči z LED žarometi in razsvetljavo, na njej pa ni prav nič cenenih detajlov. Z vidika opremljenosti ponuja vse kar mora. Voznikov kokpit je mešanica novega in že videnega. Novo je vrtljivo centralno stikalo (standardna ključavnica se je poslovila, saj ima Forza pametni ključ), preostanek stikal na krmilu, pa smo že videli na nekaterih nekoliko starejših, a še vedno aktualnih Hondah. Centralno vrtljivo stikalo potrebuje nekaj privajanja, zato prednosti, ki jih prinaša ta novost, spoznaš šele takrat, ko se vsi protokoli kontakta in upravljanja vtisnejo v spomin. Vseeno sta prvi in končni vtis glede voznikovega delovnega prostora odlična. K temu pripomore tudi prijetna osvetlitev armaturne plošče, katere grafika pa vsaj mene osebno močno spominja na tisto, ki jo imajo tudi nenajnovejši bavarski avtomobili. S tem ni nič narobe, saj je kot rečeno lepa, predvsem pa dobro pregledna.

Velik korak naprej je nova Forza naredila tudi na področju ergonomije. Prostornosti je že zaradi zgoraj omenjenega višjega nivoja sedeža več, le tistim višjim od 190 cm, bi znalo zmanjkovati prostora za noge in kolena. Pod dvonivojskim sedežem je prostora za dve čeladi in cel kup drobnarij (prostornina 53 litrov), prostoren (45 litrov) pa je tudi originalni zadnji kovček, ki se je nalezel oblikovnih linij celega skuterja. Oklep v sodelovanju z električno nastavljivim vetrobranom poskrbi, da tudi v mrzlih jesenskih jutrih, na Forzi ne zebe, ter da je voznik zaščiten tudi pred vodo v primeru rahlega dežja. Vetrobran se pomika izredno hitro (14 cm hoda), a menim, da mu dodatnih 5 centimetrov višine in širine ne bi prav nič škodilo. Da so Forzo zasnovali tisti, ki skuterje očitno tudi vsakodnevno uporabljajo, pa poleg celovite praktičnosti kaže tudi to, da so pregledna ogledala pomaknjena naprej, tako da je s kotičkom očesa brez obračanja glave, vseskozi mogoče spremljati dogajanje za hrbtom, kar je na mestnih obvoznicah in vpadnicah zelo dobrodošlo. Po prvem prevoženem kilometru se mi je zdelo krmilo nekoliko ozko, a sem že po drugem zadovoljen ugotovil, da to prav nič ne vpliva na vodljivost in občutke v dlaneh in rokah.

Mirne vesti zapišem, da Forza sodi med tiste Honde, ki poleg pregovorne zanesljivosti in kakovosti, navdušuje še z vrhunsko izdelavo. Rezultat tega, da so pri Hondi svoj fokus z globalnega preusmerili na bolj lokalni nivo, je odličen GT skuter iz srednje kategorije. S tem, ko so celotno vsebino zapakirali še v cenovno sprejemljiv in konkurenčen paket, pa so zadeli ‘žebljico na glavico’.

  • Osnovni podatki

    Prodaja: As Domžale Moto center
    Cena osnovnega modela: 5.890,00 €
    Cena testnega modela: 6.190,00 €

  • Tehnični podatki

    Motor: 279 cm³, enovaljni, vodno hlajen
    Moč: 18,5 kW(25 KM) pri 7.000 obr/min
    Navor: 27,2 Nm pri 5.750 obr/min
    Prenos moči: brezstopenjski, variomat, jermen
    Okvir: jekleni cevni okvir,
    Zavore: spredaj kolut 256mm, zadaj kolut 240 mm, ABS + HSTC,
    Vzmetenje: spredaj klasična teleskopska vilica, zadaj dvojni amortizer, nastavljiva prednapetost
    Gume: spredaj 120/70 R15, zadaj 140/70 R14
    Višina: 780 mm
    Posoda za gorivo: 11,5 litrov
    Teža: 182 kg (pripravljen za vožnjo)

Hvalimo in grajamo