Tri pasje dame so ji v neizmerno veselje

Petra Žnidarič nam je zaupala, kakšno je življenje z dvema kodrastima bišonoma in rusko cvetno bolonko. 

S svojimi kužki se udeležuje pasjih razstav doma in v tujini ter posega po odličjih! “Živali me spremljajo že od malih nog, saj smo s starši in sestro veliki ljubitelj živali. Oče je bil tisti, ki je poskrbel, da je k hiši prišla naša velika ljubezen – črna labradorka Hena, ki je zaznamovala moje odraščanje, saj je z mano doživela zaključek univerzitetnega šolanja, prvo zaposlitev in tudi prvega otroka. Slovo od nje je bilo težko za vso družino, saj je bila zlata psička, ki bi si jo vsak lahko samo želel in nas vse nanjo vežejo samo lepi spomini,“ je svojo pripoved začela Petra. “Leta so minevala, ko je bilo treba več časa posvetiti družini in odraščanju otrok, zdaj že skoraj polnoletnega sina Iana in najstnice Chiare in nekako pri vseh aktivnostih ni bilo časa za hišne ljubljenčke.“

Začetek novega pasjega poglavja

“Pred približno petimi leti smo se doma dogovorili, da smo pripravljeni na novega družinskega člana oz. članico, našo prvo kodrasto bišonko – DolceVito oz. Dolce. Leto in pol zatem se ji je pridružila druga kodrasta bišonka Bianca in nato leto in pol pozneje še ruska bolonka Allegra,“ nam je zaupala Petra in dodala tudi, da se je življenje najbolj spremenilo možu Deanu, ki nikoli ni živel s hišnim ljubljenčkom, zdaj pa družina živi kar s tremi naenkrat. “Njegova ljubljenka je Dolce, a ko ga vidi Allegra, pri njej sproži pogojni refleks in že išče igračko, ki ji jo mora metati. Punce so naše družinske članice in z nami potujejo na izlete, po nakupih – predvsem v tujini, kjer so v trgovinah kužki dovoljeni –, na dopuste, tudi restavracije, hotele in turistične nastanitve izbiramo takšne, kjer so kužki dobrodošli.“

Redki, a priljubljeni pasmi

“Beli kodrasti bišonki (Bichon a Poil Frisé) sta pasme, ki je pri nas redka, vendar zaradi lastnosti vse bolj priljubljena. Gre za zelo staro pasmo, saj izvira že iz 13. stoletja. Pozneje, v 16. stoletju, so bili bišoni velikokrat v rokah francoskih dvornih dam upodobljeni na različnih slikah. Že od nekdaj veljajo ne samo za lepe, temveč tudi za bistre in učljive pse, saj so veliko nastopali v cirkusih, ko so bili ti še ‘moderni’. Sicer je to energičen, vesel, igriv kuža, s stabilnim značajem, ki predvsem uživa v človeški družbi in niti slučajno ne mara samote. Ti kužki so nežne duše, ki znajo biti občasno tudi svojeglavi in trmasti, in takrat je potrebnega veliko potrpljenja in nežnosti, da se doseže želeni cilj,“ nam je iz izkušenj zaupala Petra in dodala, da ti psi potrebujejo nežno, a odločno roko.

Pes, ki je primeren tudi za alergike

“Načeloma ne lajajo veliko, znajo pa opozoriti na nepričakovane zvoke in napovedati prihod gosta,“ je še povedala. “Njihova posebnost je, da imajo dlako, ki je podobna kožuščku mongolske koze. Dlaka je bela in kodrasta. Ker ne odpada, je potrebna redna nega, kar pomeni redno kopanje, striženje in česanje. Ravno zato, ker dlake ne puščajo po stanovanju, ampak jo s česanjem potegnemo na krtačo, je ta pasma primerna tudi za astmatike in ljudi, ki imajo alergije. Poznam primer gospe, ki ima alergijo na pasjo dlako, vendar ima doma dva bišona in nobenih alergijskih reakcij zaradi njiju,“ je še povedala.

Za pasmo značilna podoba

“Menim, da si vsak pes oz. vsaka pasma zasluži spoštovanje lastnika, da ga vzdržuje v podobi in skrbi za dlako, ki je značilna za to pasmo. Seveda so frizure naših bišonov lahko krajše ali daljše, a kljub vsemu se ve, da je za bišona značilna lepa okrogla glavica s tremi črnimi gumbki in je žalostno, kadar vidiš brezobličnega bišona, pobritega do kože samo zato, ker je tako lažje lastniku,“ je žalostno pripomnila in dodala, da svoje ‘punce’ ureja in striže sama, saj jo to tudi veseli in sprošča ter hkrati povezuje s kužki. “Ne hodim na jogo ali meditiram, temveč strižem bišonki in se tako tudi sproščam. Urejanje pričeske s kopanjem mi vzame minimalno dve uri, kadar pa jih pripravljam na razstavo, pa še kakšno urico več. Nekaterim je to v breme, meni je v veselje,“ je poudarila Petra in spregovorila še o pasjih karakterjih.

 
Booking.com
 

Vsak pes ima svoj značaj

Petra nam je zaupala, da je vsaka psička posebna in drugačna in ravno zaradi tega je bivanje s njimi še bolj zanimivo, razgibano in zabavno. “Ena poje obrok takoj, druga razmišlja, ali bi ga in kdaj, tretja si ga pa pusti za ponoči. Medtem ko Dolce in Allegra glodata kost, Bianca mrzlično išče prostor, kam bi jo skrila. DolceVita in Bianca sta – čeprav iste pasme – karakterno različni, kot sta različna dva otroka istih staršev.“

Dve različni bišonki

DolceVita je naša kraljica, dama, ki se ne razburja zaradi ničesar. Z veseljem in velikim nasmehom pozdravi vse domače in goste, potem pa se umakne na svoj prostor na kavču. Nima prevelike želje družiti se z drugimi kužki, pa tudi prinašanje predmetov je ne zanima. Zvečer, ko je utrujena in se ji zdi, da je čas za počitek, se odpravi v spalnico na svoj prostor – na posteljo. Ona je samostojna dama, ki zna poskrbeti za svoj mir,“ je povedala Petra o DolceViti. “Bianca, ki je mnogo bolj energična in še vedno zelo igriva, je moja senca in mi sledi povsod, od jutra pa dokler ne grem spat. Navezana je name in drugih družinskih članov ne priznava. Jih sicer bežno pozdravi, toliko da jim da vedeti, da jih je zaznala, in to je tudi vse. Ta njen karakter in najina povezanost nama zelo koristi pri razstavljanju, kjer sva skupaj osvojili že precej šampionatov v različnih državah. Bianca ima posebno življenjsko energijo, ki jo je morala pokazati takoj ob rojstvu, saj se je skotila tako majhna in drobna, da ne bi preživela, če njena vzrediteljica ne bi bila tako trmasta in vztrajna, kot je bila,“ je povedala o Bianci.

Redka in posebna pasma

“Črna psička Allegra pa je še bolj redka in posebna. Uradno je prva registrirana predstavnica te pasme v Sloveniji. To je ruska bolonka Cvetna (Russkaya Tsvetnaya Bolonka), ki izvira iz Rusije, Allegra konkretno je iz Novosibirskega. To je pasma, ki so jo začeli vzrejati v Rusiji v sredini prejšnjega stoletja z mešanjem bolonjca, shih-tzuja in lhasa-apse, tako da je relativno mlada pasma in zato tudi še ni uradno mednarodno priznana – je pa priznana v številnih državah. Gre za majhnega kužka, težkega do največ 4 kilograme, ima pa osebnost in značaj velikega psa. To je igriva, vedno vesela, do vseh prijazna in neustrašna pasma. Je zelo inteligentna, zvesta, tudi preračunljiva in trmasta. Ima prisrčen obrazek in velike iskrive oči, ki izžarevajo navihanost in veselje. Obstajajo v vseh barvah, le bela ni dovoljena, kar pri nas doma predstavlja super protiutež ob dveh belih bišonkah. Nega dolge valovite ali kodraste dlake je mnogo manj zahtevna, saj striženje ni potrebno, je pa potrebno redno kopanje in vsakodnevno česanje, kar ne vzame veliko časa. Allegra je krasna predstavnica svoje pasme in kot taka tudi že zelo uspešna na razstavah, doma in v tujini. Stara je leto dni in še vedno nabrita ter zelo živahna in prav zato edina, ki me redno spremlja v pisarno, da si lahko preostali dve vsaj malo odpočijeta in naspita.“

Domača šola poslušnosti

“Posebnega šolanje punce niso opravile, čeprav ne mislim, da tega mali psi ne potrebujejo. Osnove poslušnosti in osnovnih povelj sem jih naučila sama, rade pa doma telovadijo na posebnih pripomočkih in tako krepijo mišice in ostajajo v polni kondiciji, saj so ne nazadnje tudi razstavni psi športniki. Seveda se redno gibamo tudi v naravi, in če se le da, umažemo tako zelo, da morajo po aktivnosti naravnost v banjo,“ je povedala v smehu.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv

Liza - 47/2018

  potovanje rezervacija  

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.