Posted on Leave a comment

Zakaj je v službah toliko afer in kdo je kriv za nezvestobo?

Imago terapevtka o prvih znakih nezvestobe in o tem, kako ostati zvest v zakonu

Meta Tavčar se profesionalno ukvarja z individualnim svetovanjem, vodenjem seminarjev in delavnic s področja medosebnih odnosov. Skupaj z možem Rudijem pod okriljem Zavoda Mirabi vodita šolo za partnerske odnose Midva in najina pot. Imata štiri otroke in sedem vnukov. Njuno delo ne temelji samo na teoriji, temveč tudi na spoznanjih iz lastnega življenja, s katerimi želita pomagati drugim.

“Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči,” te Jezusove besede so vrhunec poročnega obreda. Poročni prstan zakonca vse življenje spominja na obljubo ljubezni in zvestobe. Vendar ta prstan nima čarobne moči in v zakonu, če sta zakonca oddaljena drug od drugega, se lahko vname zaljubljenost v koga tretjega.

Kaj pripelje do nezvestobe pri moških in pri ženskah?
Moški težko prenašajo, če ženske delimo svoj notranji svet in zakonske težave zunaj zakona. To je zelo nevarno, ker bolečino nerazumevanja v odnosu z možem oz. ženo potolažimo drugje (pri prijateljici, mami …). Posebej nevarno je, če ženske razlagajo svoje stiske moškim. Ko žensko nekdo posluša, se v njej tvori hormon oksitocin, ki spodbuja k povezovanju, zaupanju. To bi moral biti alarm za može.

Po drugi strani pa se možje zelo hitro navezujejo na tiste, s katerimi sodelujejo v skupnih projektih. Če moški dobijo še občudovanje in pohvale, se jim začne izločati oksitocin. Moški se naveže na žensko, ki ga občuduje, ki z njim dela projekte. Zato je po službah toliko afer.

In kdaj se plamen hitreje vname?
Če je prostor povezanosti in živosti med zakoncema sestradan, hitreje zagori. Komu pa ne gódi občudovanje drugega? Če je omenjeni prostor poln, to pomeni, da mož in žena zavestno delata na tem, da sta čustveno povezana, da je tudi spolna strast potešena, potem ni take nevarnosti, da bo kar zagorelo. Nama z možem se je zgodilo kar trikrat, da sva se zaljubila.

%3Fw%3D1200?quality=100&strip=all&ssl=1″ alt=”META TAVČAR”/>

TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Hočete reči, da sta se že poročena zaljubila v drugega?
Ja, to se je zgodilo takrat, ko je bil najin prostor prazen. To, da se zaljubimo v drugega človeka, je stvar hormonov in kemije in na to nimamo vpliva. Ključno pa je, kaj naredimo, ko zaznamo znake zaljubljenosti. Z možem sva si že v času, ko sva bila par in še nisva bila poročena, obljubila, da si bova povedala, če bova začutila, da kateremu od naju srce hitreje utripa, ko nekoga srečava. Zaveze sva se držala.

Spomnim se težkega obdobja, ko sem bila doma in skrbela za najine tri majhne punčke, ki ponoči niso hotele spati. Bila sem utrujena, živčna, sitna, v razvlečenih trenirkah, pa še žalovala sem za bratom, ki se je ubil v hribih. Mož je vse dneve delal in je prevzel vodilno delovno mesto. Nekega večera mi je povedal, da ga zelo vznemirja ena od sodelavk.

Kaj ste takrat naredili?
Poslušala sem ga, čeprav mi je bilo zelo težko. Ko mi je mož priznal, kaj se mu dogaja, in sva vse skupaj izročila Jezusu, je izginila skrivnost in s tem tudi delovanje hormonov. Mož se je v vznemirljivosti do druge ženske ustavil pri misli in ni naredil korakov naprej. Če bi te misli namerno gojil, bi prešuštvoval.

Tudi jaz sem se trikrat zaljubila. Ko je bil mož v vojski, jaz pa mlada medicinska sestra, me je sodelavec v službi – zdravnik – cele noči osvajal. Možu sem v pismih in po telefonu povedala, kaj se dogaja, in sva predelala te stvari. Pari si pa svojih občutij ne povedo in s tem odprejo vrata za varanje, najprej čustveno, potem pa še telesno. Saj veste, začne se s kavo, nadaljuje z večerjo, zbudiš se na zajtrku. Včasih potem ljudje rečejo, da se je zgodilo. Jaz pa pravim, ne, ni se zgodilo, naredila sta, zavestno.

Kateri so prvi znaki, da v zakonu “nekaj škriplje”?
Prvi znak je, da se vsaj eden v paru izogiba spolnosti, drugi znak je, da se zakonca nista sposobna v miru pogovarjati, ampak eden napada, drugi pa se umika. Če spolnosti in pogovora ni, se povezanost krha. Pazite se dolgčasa in rutine, saj sta vsaj tako nevarna kot konflikt. Tesnobno pa je v zakonu vedno, ko je tam premalo Boga. Saj vemo, On je življenje, radost …

Pravite, da sta za nezvestobo kriva oba.
Oba v paru enako prispevata k varanju. To dejstvo prevarano ženo zelo boli. Kako je tudi ne bi? Vpraša naj se: “Ali sem res zvesta? Sem zvesta v tem, da te spodbujam, da ti dam, kar potrebuješ; spoštovanje, občudovanje; ali se potrudim za to, da si kot mož pri meni sit?”

Veste, zvestoba ni samo v spolnosti. Isto bi vprašala moža, ki ga je prevarala žena in misli, da je zvest, ker ni nikoli skočil čez plot. “Kolikokrat si obljubil, da boš doma ob petih, pa si prišel ob osmih, ne da bi prej sporočil? Kolikokrat si ves svoj prosti čas namenil karieri in športu?”

Nezvestoba ni le skok čez plot

Kdor v mislih prešuštvuje, že prešuštvuje. V imago partnerski terapiji za nezvestobo štejemo vsako zaupanje stisk in težav iz zakonskega življenja, ki jih delimo z drugimi namesto z zakoncem. Problem je, da ne zaznamo trenutka, ko se že malo laže pogovorimo s sodelavko, ko je že bolj priročno ostati v službi kot pa iti domov.

Človek ostaja tam, kjer se počuti povezanega in živega. Če to izgine med zakoncema, se odprejo vrata za čustveno in spolno varanje. Misliti, da se nam to ne more zgoditi, je tako naivno kot misliti, da ne bo zagorela vžigalica, ki jo prižgemo zraven bencina.

Daljši pogovor je bil objavljen v reviji Božje okolje (št. 3/2018).

 
Booking.com
 
Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.