»Seveda v tem času veliko kuham, še zlasti pa se posvečam starim tradicionalnim receptom naših babic, med katerimi so nekateri že utonili v pozabo. Vesel sem, ker včasih pri tem sodelujeta tudi moji hčerki. Pustim jima, da sami razmišljata, in jima ne vsiljujem svojega mnenja. Sicer pa se v teh časih ne pustim motiti in nobena omejitev, res nobena me ne bo spravila ob živce …
… V življenju sem dal že marsikaj skozi, tudi veliko nič kaj prijetnih stvari, in prav to me je naredilo še močnejšega in vztrajnejšega. Veliko ljudi preživlja hude čase, in kar zgrozim se, ko od prijatelja, ki dela na urgenci, slišim, koliko je nasilja v družinah. Pri nas pa več ko smo skupaj, bolje nam gre, in upam, da bo tako tudi v prihodnje.«