Ali na ljubljanskem gradu pridelujejo vino ali fermentiran grozdni sok ?

V vinorodnih okoliših je martinovo že večstoletna tradicija, že tretje leto pa ga bodo praznovali tudi v prestolnici, kjer je pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana pred nekaj leti na grajskem griču zrasel čisto pravi vinograd. Precej nenavadna zadeva, saj prestolnica ni vinorodni okoliš, zato smo se vprašali, ali tam mošt žlahtni v vino ali v fermentiran grozdni sok.

Ljubljana je namreč leta 1987 pridobila naziv mesto trte in vina, ki ji ga je na zasedanju v Rimu podelila Mednarodna organizacija za trto in vino iz Pariza. Zadeva je bila malce nerodna, saj v Ljubljani ni bilo niti trte niti vina, kaj šele vinorodnega okoliša, naziv pa je mesto dobilo zaradi mednarodno priznanega vinskega sejma, ki so ga nazadnje poskušali obuditi leta 2015, a se zadeva preprosto ni prijela.

Vinsko zgodbo so tako znova začeli pisati leta 2016, a ne s sejmom, temveč z vinogradom. Javni zavod Ljubljanski grad je na grajskem griču tedaj zasadil prve trse: 500 trsov sorte belpin, ki je slovenski sinonim za chardonnay, in 550 trsov rdečegrajca, ki je slovenski prevod za rotburger, slednji se je v enoloških krogih leta 1975 preimenoval v zweigelt.

ljubljanski vinograd
Prva trgatev v Grajskem vinogradu leta 2018.

»V skladu z zakonodajo EU in ZVIN, rajonizacijo vinogradov ter trsnim izborom vinogradi zunaj določenih meja okolišev in dežel niso nelegalni, seveda pa ne smejo zavajati z atributi, ki bi takim vinom pripisovali zaščito porekla ali kaj podobnega,« nam razloži Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije.

Je vino

Vsekakor gre za vino, poudarja Brejc, pred letom 2009 smo takšnemu vinu lahko rekli »namizno vino brez porekla«, danes pa se dopušča sortno poimenovanje, če je to vino bilo ocenjeno kot takšno na pooblaščeni organizaciji in pridobilo degustacijsko pozitivno mnenje glede sortnih značilnosti.

»Ljubljanski grajski vinograd ali katerikoli drugi vinograd zunaj določenih okolišev ali vinorodnih dežel izpolnjuje zakonske predpise, če se drži navedenih kriterijev in ne zavaja potrošnika. Večina takšnih vinogradov je promocijske, simbolne narave, ki obiskovalcem dopovedujejo, da je Slovenija tradicionalna vinorodna država, kot je večina mediteranskih,« razloži Brejc, in doda kritiko, da bi za to »resnici na ljubo zadoščala že ena sama trta – pri nas so to pogosto potomke kavčine z Lenta, ki jih najdemo povsod po Sloveniji in prav tako v tujini, eno pa tudi na dvorišču ljubljanskega gradu.« (Luka Tetičkovič, foto: sta)

Vinorodne dežele

Vinorodne dežele bi lahko razširili Boljše tehnike in podnebne spremembe. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele – Podravsko, Posavsko in Primorsko, vsaka se cepi na posamezne okoliše, kjer se prideluje vino z geografskimi značilnostmi. »V zadnjih desetletjih se je z napredkom vinogradniških in vinarskih znanj ter predvsem tehnološke opreme kot tudi podnebnih sprememb zgodilo, da tudi vinogradi zunaj tako imenovanih absolutnih vinogradniških leg dajo vina, ki so sposobna za trženje. Bilo pa bi napačno iz tega izpeljati sklep, da je to možnost za graditev gospodarske osnove panoge, niti to ni dejanska popestritev ponudbe, prej kurioziteta, ki buri domišljijo,« ocenjuje Brejc. »Bolj logično bi bilo, da bi se razširile meje že obstoječih okolišev, če je to ekonomsko potrebno in klimatsko umestno,« dodaja.


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Potrjena ena najslabše varovanih skrivnosti v popularni glasbi

    Na festivalu v Somersetu je McCartney nazadnje nastopil leta 2004, organizatorji pa so si že dlje časa prizadevali, da bi se vrnil. Festival bo prihodnje leto praznoval zlati jubilej. Njegova soorganizatorka Emily Eavis je povedala: “Resnično ni bilo nikogar, ki bi si ga bolj želeli za 50. obletnico.” McCartney je […]

  • Raiven ponuja vpogled v njeno intimno življenje

    Raiven s polakustičnimi koncerti po Sloveniji Polovica tvori par. To je filozofija, ki jo je Raiven prenesla iz zasebnega življenja v glasbeno. In to je tudi rdeča nit prihajajočih koncertov v sklopu njene nove polakustične turneje po Sloveniji. Glavni fokus 23-letne pevke in harfistke je, da po izidu EP-ja REM nadaljuje […]

  • Biti sam še ne pomeni biti osamljen

    Oh, ljubezen, ta čudovito lepa stvar, ki osmisli sleherni korak poti, po kateri stopamo. Lepo je, ko se zaljubimo, najlepše je, ko ljubimo. Toda, kaj pa vse tisto vmes, kar pride in ni nujno, da je pogojeno z iskanjem tiste druge osebe? Kaj pa, če se naša pot ne vrti zmeraj okoli partnerske ljubezni in The post Biti sam […]

  • Citroen se (spet) poslavlja od prvenstva WRC

    Potem, ko se je po kuloarjih že dolgo šušljalo, da se Citroen celo predčasno umika iz prvenstva WRC, je zdaj postalo jasno: Po koncu letošnje sezone se ‘rdeči’ umikajo iz prvenstva – uradni razlog so spodleteli pogovori s Sebastienom Ogierjem za nadaljevanje sodelovanja (sodu bi naj izbilo dno […]

  • Kmetje “slekli” Saro Rutar

    Novi sostanovalci modre sobe so sklenili, da se pozabavajo ob partiji slačipokra. A navihani fantje so imeli za bregom nekoliko drugačno zabavo, Saro so namreč želeli čim prej uzreti v spodnjem perilu. Da bi ta cilj dovolj hitro dosegli, so Luka, Tom in Rene sklenili goljufati. “Sara sploh ne ve, da si […]

  • Lončnica, ki prinaša denar in bogastvo

    Tolstolistnice so nezahtevne rastline, ki se ponašajo z raznolikimi oblikami, poznamo namreč kar 300 različnih vrst. Crassula ovata oz. okroglolistna tolstolistnica pa je tista lončnica, ki velja za najbolj razširjeno in poznano vrsto. V svojem naravnem okolju, torej v Južni Afriki, zraste v do dva metra visok grm […]

  • Avdiću razložil od kod prihajajo otroci

    V studio je prišel Matej Deželak, sin Mihe Deželaka, ki je s svojimi simpatičnimi odgovori nasmejal Denisa Avdića, Jano Morelj in Anjo Ramšak. Takoj na začetku ga je Denis vprašal, če bi lahko spremenil eno stvar, kaj bi to bilo? »Da ima oči višjo plačo, za 150 eurov […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 73.510 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: