Alpinizem in življenje

Kako nam lahko koristijo spoznanja vrhunskih plezalcev, ujetih v labirint nepredvidljivosti, tveganja in strahu ter v primež komercialnih interesov sponzorjev ? Pogovarjali smo se z dvema, katerih zgodbe so pravi navdih tudi za življenje navadnih neaplinistov.

»Zakaj pa ti plezaš ?« me je pred 20 leti vprašal kolega, ko smo po večernem srečanju alpinističnega odseka zavili na pivo v neko špelunko. Sanjalo se mi ni, kaj mu naj odgovorim, vprašanje pa je bilo itak retorično. Saj je jasno, zakaj se pleza.
Hansjörg Auer iz avstrijskega Oetza, nekoč vase zaprt najstnik, je v gorah našel azil, kjer mu ni bilo treba odgovarjati na vprašanja, se pogovarjati. S soliranjem, plezanjem brez soplezalca in varovanja, je kompenziral negativne stvari, ki jih je doživel v šoli. Razvil se je v vrhunskega plezalca in alpinista.
»Zame je najpomembnejši čisti slog plezanja na visoki nadmorski višini, kjer je intenzivnost doživetja največja, vedno iščem tudi maksimalno izpostavljenost,« mi je Auer povedal v intervjuju februarja, ko je predaval na Festivalu gorniškega filma v Ljubljani. Marca sva po elektronski pošti naredila še en intervju (za članek, ki ga berete) in 16. aprila je Auerja skupaj s sonarodnjakom Davidom Lamo in Američanom Jessom Roskelleyjem med sestopom z vrha gore Howse Peak v kanadskem Skalnem gorovju ujel smrtonosni plaz.
Nesrečno preminuli avstrijski alpinist je zaslovel pred 12 leti s solo vzponom v smeri Riba v Marmoladi. V manj kot treh urah je preplezal 800 metrov navpične stene. Star je bil 23 let, v hipu se je znašel v primežu medijev in najtežjem obdobju svoje kariere. Ni želel igrati plezalske zvezde, želel pa si je do popolnosti obvladati samega sebe, imeti pod nadzorom vse vidike svojega življenja. Obseden je postal s čistočo in imel je preštet vsak kos hrane. Zbolel je za anoreksijo, a mu je uspelo premagati uroke in nadaljevati niz vrhunskih plezalskih dosežkov.

Partnerji, ne sponzorji

Pomemben vidik Auerjeve uspešnosti je bil odnos s sponzorji. Že po vzponu v Marmoladi je vedel, da si zaradi denarja noče uničiti užitka neodvisnega plezanja, raziskovanja in avanture, da mora obstajati v plezanju kot poslu tudi neodvisnejša pot. Zato je raje govoril o partnerstvu kot sponzorstvu. »Sodelovanje z najboljšimi \’outdoor\’ podjetji je velik privilegij, partnerji mi zagotavljajo najboljši material in opremo in po več kot desetih letih smo veliki prijatelji,« je dejal.
Podobno meni Colin Haley, 34-letni ameriški profesionalni alpinist in plezalec, znan po odličnih, zahtevnih, najpogosteje solo vzponih na Aljaski, v Kanadi in Patagoniji. »Pravzaprav je veliko mojih plezalnih ciljev najslabši možni material za sponzorje,« pravi Haley. »Solo alpsko plezanje ne prinaša nobenih videov, zelo malo dobrih fotografij, veliko težje je uspeti kot pri plezanju s soplezalcem. Če bi želel prilagoditi svoje plezalne cilje medijski pozornosti, bi vedno plezal s partnerji in se loteval prvenstvenih vzponov, saj so mediji obsedeni s frazo prvi vzpon.«
Za Haleyja je sponzorstvo preprosto le sredstvo za življenje, v katerem se lahko čim bolj posveti svojim ciljem. »Vse sponzorske odločitve sem sprejel zgolj zato, da bi lahko vrhunsko plezal,« pravi. »Ne dvomim pa, da bi lahko z drugimi sponzorji zaslužil veliko več.«
Haley se ima za zelo praktično osebo in ga ne zanima nič prevzetnega. »Zame so dragi avtomobili, modna oblačila, nakit in ure neverjetno neumne stvari. Materialističen sem le glede res uporabnih stvari, če bi imel na primer dovolj denarja, bi si kupil dobro gorsko kolo, saj bi bilo koristno za pristope okoli Chamonixa,« pravi Haley, ki je prej živel v domači hiši v Seattlu, zdaj pa že leta živi na poti med plezalskimi cilji. V Chamonixu si je pred kratkim kupil 28 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v katerem živi skupaj s punco.
»Trenutno je to vsa moja lastnina,« pravi. »Če bi imel veliko več denarja, bi si kupil večje stanovanje.«
V svojem skromnem načinu bivanja vidi širše sporočilo. »Mislim, da je veliko ljudi preveč obsedenih z denarjem in materialno lastnino. Ta obsedenost in še posebej njena manifestacija na korporativni ravni vztrajno uničujeta planet,« pravi. »Edini namen življenja je, da uživamo, in denar ni nikakršno jamstvo za srečo, čeprav je verjetno ta miselnost že dolgo živa v mnogih kulturah. Moderna človeška produktivnost od industrijske revolucije naprej je psihološka past s smrtonosnimi posledicami za globalno okolje. Verjamem, da bi bilo veliko ljudi verjetno srečnejših, če bi živeli preprostejše in manj ekstravagantno življenje.«

Strastni ne odnehajo

Haley sicer raje pleza z dobrimi partnerji kot sam, vendar pa tudi raje sam kot s slabimi soplezalci. »Soplezalec mora biti vreden zaupanja, da vedno sprejema varne in preudarne odločitve – to je absolutno najpomembnejše in veliko ljudi je, s katerimi ne bi mogel plezati, ker so njihovi standardi varnosti nižji od mojih,« pravi.
Solo plezanje velja pri marsikom za najvišjo obliko alpinizma, seveda pa je tudi najbolj tvegano. Haley se je večkrat znašel na meji, vendar pa, kot pravi, skozi te izkušnje ni razvil nobene posebne metode obvladovanja tveganja. Vse izkušnje in intenzivna doživetja v gorah se mu nalagajo v znanje, ki mu pomaga pri sprejemanju varnih odločitev. Išče ravnotežje v zavedanju o tveganosti svojega načina plezanja, zaradi katerega lahko tudi umre. »Mislim pa, da sem veliko konservativnejši plezalec, kot si misli večina ljudi. Če se stvari zdijo nevarne, se brez težav obrnem,« pravi.
Auer je v najinem intervjuju nekaj tednov pred tragično smrtjo priznal, da lahko nadzira tveganje le tako, da se občasno upočasni in ustavi, vendar mu to ni šlo prav dobro. »Če te žene nekaj, kar je tvoja resnična strast, kljub morebitnemu tveganju ne boš nikoli odnehal,« je dejal.
Vprašal sem ga, kako potem obvladuje strah, ki neizogibno pride s tveganim plezanjem. »Res ne vem,« je odgovoril. »Tega nisem treniral, mislim, da je to nekaj, kar sem dobil od staršev. Spoprijemanje s strahom je zelo individualna stvar, sam se občasno nekako rad ukvarjam z njim in zato se dogodivščine intenzivirajo. Več ko je intenzivnosti, več energije dobim za vsakodnevno življenje.«

Pomembne so tudi druge stvari

V plezanju je mogoče kljub vsej njegovi nepredvidljivosti najti tudi univerzalno, v vsakdanjem življenju uporabno sporočilo.
»Mislim, da bi se morali ljudje počutiti povsem svobodne glede sloga plezanja, vse dokler ne puščajo za sabo smeti in dokler so iskreni glede svoje taktike. Isto načelo velja za številne vidike življenja – da je biti pošten v načinu, kako (si) nekaj predstavljate, pogosto pomembnejše od stvari same,« pravi Colin Haley.
Pokojni Auer je v življenju verjel v tri vrline: poštenost, skromnost in realnost. Ni se imel za tip človeka, ki bi izvajal motivacijske govore. »Če govorim o svojem plezanju in odpravah, je to že zadostna motivacija in navdih za ljudi,« mi je povedal. »Predvsem pa,« je še dejal avstrijski alpinist, »ne razmišljajte preveč o tem, kaj drugi mislijo o vaših odločitvah. Počnite to, kar imate radi, in v ključnem trenutku odločitve naredito to, kar mislite, da je najbolje.«
Tragično preminuli avstrijski alpinist je po fanatični predanosti plezanju na začetku kariere vseeno spoznal, da niso zveličavne le gore in oddaljene deviške stene. Začel se je zavedati pomembnosti družine, staršev, partnerskega odnosa, druženja s prijatelji. »To je zelo pomembno,« je dejal.
Colin Haley kljub svojemu močnemu preživetvenemu instinktu v divjih gorah ne ve, kaj bo počel »potem«, čez 10 ali 15 let. Ko bo čas za spremembo, se bo že česa domislil, pravi. Med intenzivnim plezanjem se rad sprosti.
»Na odpravah z veseljem preživim veliko časa v spalni vreči, in preden zaspim, prek slušalk poslušam glasbo. Ves čas berem Wikipedijo, predvsem o znanosti,« pravi ameriški alpinist.


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Družina ni verjela vanjo

    V najnovejšem intervjuju, ki ga je dala za revijo People, je Jennifer Aniston razkrila, da na svoji poti do uspeha v igralskem svetu ni bila deležno ravno močne podpore s strani svoje družine. Posledično ni bila dovolj samozavestna, vase je začela verjeti šele v svojih dvajsetih letih. »To mi je uspelo […]

  • Ta je ena izmed Tanjinih najljubših

    Slovenska igralka in pevka Tanja Ribič je na družbenem omrežju objavila fotografijo, na kateri na rdeči preprogi pozira skupaj z možem, Brankom Đurićem Đurom. Gre pa za prav posebno premiero, premiero filma V deželi krvi in medu (In the Land of Blood and Honey), v katerem je leta 2011 zaigral Đuro, […]

  • Alarm: nam grozi kolaps sistema skrbi za starejše?

    Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, potrebujejo pa asistenco pri vsakodnevnih opravilih. Do nje smo upravičeni v starosti, ob invalidnosti in v še nekaj drugih primerih, oziroma takrat ko lahko z njo nadomestimo institucionalno varstvo (denimo bivanje v domu za […]

  • Anna Paynich s kristali do magičnega uspeha

    Anna Paynich se je nedavno vrnila iz Pariza, kjer pa ni zgolj odkrivala lepote mesta zaljubljencev. »Pariz je moj drugi dom, tam sem tokrat predstavljala svojo knjižno uspešnico Brezpogojna ljubezen na izposojo. Vesela sem, ker je tudi tam na voljo v večjih knjigarnah,« veselo pokima in hiti pripovedovati, da je njena […]

  • Kraljica se odpoveduje dolžnostim – to zdaj dela Kate

    Kate Middleton je uradno postala pokroviteljica dobrodelne angleške organizacije Family Action, ki zagotavlja podporo (tako finančno kot podporo na področju mentalnega zdravja) za družine, ki so se znašle v revščini, družbeni izoliranosti ali se srečujejo s kakšno drugo […]

  • Peter Poles si je ogledal zgodbo koruptivnih dejanj

    Kriminalna drama v ospredje postavlja preiskavo sporne gradnje stavbnega kompleksa in koruptivna dejanja vpletenih, v glavnih vlogah pa igrajo Primož Vrhovec, Uroš Fürst, Jana Zupančič, Pia Zemljič, Niko Goršič, Borut Veselko, Jelena Perčin, Ivo Barišič, Lejla Korać, Katarina […]

  • S kokainom, ki so ga pretihotapili iz Slovenije v Avstrijo zaslužili milijon evrov, roka pravice jih je dosegla

    Med 16 aretiranimi sta tudi dva Slovenca. Kriminalna združba je bila aktivna predvsem v Celovcu, Beljaku in v okolici Vrbskega jezera. V okviru preiskave so aretirali 16 oseb, 15 jih je še v preiskovalnem priporu. Med osumljenimi so večinoma Avstrijci, trije Bosanci in dva Slovenca. Nekateri so delali kot kurirji, drugi so skrbeli […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 78.879 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: