Bi verjeli, da Klemen živi brez pametnega telefona ?

Klemen Ernst je doma iz Brežic. Nedavno je praznoval 19. rojstni dan in z odličnim uspehom zaključil srednjo šolo, zdaj pa že čaka na rezultate mature.

Fant je nekaj posebnega. Med vrstniki izstopa po tem, da zavrača imetje pametnega telefona, saj se zaveda vseh pasti in nevarnosti, ki jih ta prinaša. Zaradi tega se je moral žal precej soočati s pritiski vrstnikov, češ zakaj nima tega tehnološkega pripomočka, a kljub temu v svojem stališču o uporabi pametnih mobilnikov ostaja neomajen.

»Na šolo imam precej slabe spomine. Zame je bila neke vrste pekel. Z nikomer se nisem preveč razumel. Prve razrede še, pozneje ne več. Tudi zaradi tega, ker nisem imel telefona. Sošolec ga je dobil leta 2008 in čez dve leti so jih imeli skoraj vsi,« odkrito obudi neljube spomine na osnovnošolske čase. Priča je bil tudi medvrstniškemu nasilju, a se je k sreči marsikaj spremenilo na bolje v srednji šoli v Novem mestu.

POHVALE IZ ŠOLE

Mladeniča pohvalijo tudi njegovi profesorji, sploh profesorica slovenskega jezika, ki je naravnost navdušena nad njegovo zrelostjo. Meni, da je med današnjimi mladostniki težko najti njemu podobne, sploh pa take, ki odklanjajo sodobno tehnologijo. »Je pozitivno drugačen, mar mu je za dobre medsebojne odnose, lepo vedenje, zdravje …« je dejala profesorica Mojca Radešček.

A če se vrnemo v njegovo otroštvo in k vprašanju, zakaj je, v primerjavi z vrstniki, odklonil generacijsko najpomembnejši tehnološki izdelek, pove: »Spomnim se, da sem si ga želel tudi sam, a mi je oče zastavil preprosto vprašanje: zakaj ga sploh potrebujem. Nisem imel pametnejšega odgovora kot to, da bi na telefonu igral igrice in gledal youtube. Kar sem lahko počel že na domačem računalniku. Zato sem dobil običajen telefon, imel sem ga sedem let, konec lanskega leta pa sem si omislil novega, a še vedno povsem običajnega.«

telefon
Ne pameten, ampak čisto običajen telefon ima Klemen. S tem, kar mu omogoča, je povsem zadovoljen.

TUDI ALKOHOL GA NE ZANIMA

Takšna samosvoja drža po drugi strani v času družbenih omrežij, všečkov in delitev lahko pomeni dodaten povod za socialno izključenost: »Ja, mogoče imate prav. Posledično imam res manj izkušenj glede druženja, niso me veliko vabili na rojstne dneve, tudi sam sem jih bolj redko praznoval z njimi. Tudi zdaj, ko sem imel 19 let, ne vem, ali bi sploh imel zabavo. Kaj bi počeli, razmišljam. Ne pijem alkohola, ne maram glasnih zabav in takšna praznovanja niso zame. Poslušam, kako praznujejo polnoletnost: naslednji dan se zabave nihče niti ne spomni. To ni zame.«

Je pa Klemen kmalu spoznal, kaj je tisto, kar mu ustreza. V otroštvu se je veliko ukvarjal s športom, od atletike in karateja do rokometa in nogometa. Nemalo časa je preživel tudi za domačim prenosnikom. Pritegnilo ga je programiranje, kakšen računalnik je iz radovednosti tudi razstavil in spet sestavil, veliko igra računalniške igrice. A vsekakor ne preveč, saj o tistih, ki pred monitorji »streljajo« vso noč in so posledično naslednji dan v šoli »povoženi«, pravi, da ravnajo narobe. Klemen se je za maturo lotil celo izdelave lastne igrice in ta je prispevala k vpisu na štiriletni študij na Saxion University of Applied Sciences na Nizozemskem, kjer se bo učil programiranja in kodiranja računalniških igric.

igrica

osebni arhiv
To je igrica Arctic Exploration, ki jo je Klemen ustvaril za sprejem na želeno šolo.

TELEFON OB TLA

A če se vrnemo k zavračanju pametnega telefona – tu je še ena njegova prigoda in odgovor na vprašanje, kaj bi sam svetoval kakšnemu najstniku ali mladostniku. »Čeprav ga imajo vsi, se ne obremenjuj s tem, kaj ti govorijo ostali, da potrebuješ. Bodi svoj. Ko sem šel z mlajšim bratcem v London, so imeli tam skoraj vsi otroci zelo drage telefone. Eden od njih ga je kar vrgel po tleh, ker mu nekaj ni dobro delalo, pa je stal zagotovo več kot 700 evrov! Ko so videli mojega za 15 evrov, so bili povsem ‘paf’, kaj imam. Prav zanimalo jih je, zakaj nimam boljšega telefona. Pa sem jih podobno, kot je mene pred leti oče, vprašal, zakaj bi ga sploh potreboval. Njihov odgovor je bil: ker ga imajo vsi. Ali ni to noro?« je pomenljivo in zrelo dejal ob zaključku našega pogovora.


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • FOTO: Lado vzhičen prišel podpret svojega znanega prijatelja

    Košarkarski zvezdnik Goran Dragić je v sredo popoldne v akciji #podamdaigram odprl prvo pametno košarkarsko igrišče v Ljubljani. »Brez igrišča v Kosezah verjetno ne bi bil tu, kjer sem danes,« je na dogodku povedal Goran Dragić, ki si želi skupaj s partnerji otroke in mladostnike […]

  • Paviljon Davida Bowieja so promovirali z oznako posebnega pomena

      Kmalu po hitu Space Oddity iz leta 1969 je Bowie (1947-2016) s prijatelji organiziral festival Growth Summer Festival v Beckenhamu, kjer je živel z Mary Finnigan, stanodajalko, ki je postala njegova ljubimka. Omenjeni paviljon je bil središče enodnevne prireditve, namenjena pa je bila zbiranju sredstev za stalni prostor […]

  • Novi Bugatti EB110 prihaja le v 10 primerkih

    Včerajšnje dopoldne se je v Montereyju zgodil eden izmed vrhuncev letošnjega avtomobilskega tedna. Po bolj ali manj glasnih govoricah je namreč Bugatti razkril povsem novega športnika, narejenega na osnovi modela Chiron, a hkratti še bolj ekskluzivnega kot model Divo. Govora je modelu Centodieci, s […]

  • VIDEO in FOTO: Učiteljice ponovno skupaj v romantičnem duetu

    Simpatične Učiteljice so posnele že drugi duet s nasmejanimi fanti iz Tarapana Banda. Novo pesem z naslovom Promil šanse za spas so predstavili tudi na Radiu Aktual, kjer smo se z njimi srečali. »Imamo namreč skupne avtorje, ki nam pišejo pesmi, in tako je nastal že drugi duet po vrsti. S fanti iz […]

  • Kaj je bilo potrebno, da sem prenehala vpiti na svoje otroke

    Priznam, v preteklosti sem vpila na otroke. Veliko. Včasih sem vpila iz jeze, ker sem morala vedno znova in znova ponavljati ista navodila. Govorila sem tako glasno, da sem sama pri sebi ugotovila, da dobesedno kričim na otroke. Nisem bila ponosna na to, ampak zdelo se mi je, da je bilo upravičeno – kaj pa […] The post […]

  • Kako celimo rane, da ne ostane brazgotina

    Celjenje poškodovanega kožnega tkiva je občutljiv proces, ki ga delimo na več faz. Med vnetno fazo, ki traja od dva do šest dni, je rana otekla, pordela in boleča, saj se celice borijo proti vdoru bakterij. Za njo nastopi proliferativna faza celjenja, traja od tri do štiri tedne, ko začnejo celice […]

  • Kaj vpliva na okus otrok ?

    Včasih se staršem zdi, da otroci najraje posegajo po živilih, ki najbolj škodujejo njihovemu zdravju. Vendar ni nujno vedno tako – v raziskavi, objavljeni v reviji Food Quality and Preference, so med seboj primerjali okus otrok iz različnih držav in prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so, […]