Če ne znate uživati, je vse brez smisla

Vsi zelo dobro vemo, kaj je depresija. Če vanjo nismo padli sami, zagotovo poznamo koga, ki je (redko ali pogosto, bolj ali manj) depresiven. Depresija je ena največjih psihičnih težav 21. stoletja, v samem jedru depresije pa je nehedonizem.

Nehedonizem je nezmožnost uživanja v življenju. Naj gre za hrano, druženje, potovanja, seks, ples, delo ali igro z otroki – oseba, ki trpi za nehedonizmom, preprosto ničesar ne občuti. To je stanje čutne in čustvene zadržanosti, mrtvila in nezavzetosti za kar koli. Človek gleda, vendar ne vidi, posluša, a ne sliši. Dotiki in vonji ostajajo na površju, vse ima enak okus. Takšno pasivno sprejemanje dražljajev, ne da bi zares zakopali v življenje, človeka pusti praznega in brez življenjske energije.

Daleč od sebe

Dokler vlada nehedonizem, je vse brez smisla. Vseeno nam je tako zase kot za druge. Najraje bi nekako pobegnili od sveta, ki je kljub vsemu vsako jutro še vedno tukaj, z vsemi svojimi zah­tevami in pričakovanji. Na obzorju ni ničesar, proti čemur bi se izplačalo iti, vse tisto, kar nas je nekoč veselilo, pa je po nekih nepojasnjenih procesih izgubilo ves svoj sijaj.

To stanje vpliva tudi na spomin. Da bi brez­ciljnost in brezperspektivnost podkrepil še s tehtnimi razlogi zanju, um iz spomina vleče le res najgrše spomine: spomine na razočaranja, neuspehe in dogodke, ki so nas prizadeli. Takrat nekateri posežejo po antidepresivih, alkoholu in omamnih drogah, drugi se zatečejo v osamo, spet tretji se s kratkimi ljubezenskimi aferami podajajo v brezupno iskanje užitkov.

A kako lahko užitek kar izgine ? Poti, ki vodijo v nehedonizem, je kar nekaj, med njimi pa so:

  • razdajanje sebe za napačne ljudi;

  • dolgotrajno zanemarjanje svojih potreb in želja;

  • rušenje življenjskih vrednot in idealov;

  • prepoved uživanja, spontanosti ali zabave.

Človek načeloma uživa v tem, da se razdaja in predaja, a v času čustvenega dozorevanja se mnogi med nami razdajajo za napačne ljudi, za tiste, ki jim ničesar ne vračajo. Naj gre za partnerja, prijateljico ali družinskega člana, ko svoja čustva usmerimo k nekomu, ki se na njih ne odziva, je tako, kot da bi se razdajali za prazen nič. Čez določen čas se naša kapaciteta za dajanje izčrpa, izgubljati začnemo vero v ljudi in ne zmoremo dati niti tistim, ki bi nam zares z veseljem v isti meri vrnili.

To se pogosto dogaja vzporedno z zanemarjanjem lastnih želja in potreb. Če na prvo mesto vedno postavljamo druge, smo jim vedno na voljo, jim svetujemo, pomagamo in se pri tem sploh ne vprašamo, kaj si sami želimo in kako se počutimo, se bomo prav tako v nekem trenutku ‘izpraznili’. Pa ne zato, ker bi imel vsak med nami v sebi omejeno količino energije, navdušenja in čustev, temveč zato, ker sami sebi nenehno pošiljamo sporočilo, da so drugi pomembnejši od nas samih. S takšnim samaritanskim in požrtvovalnim vedenjem pravzaprav sebi dajemo vedeti, da smo nepomembni, zadnji na seznamu.

Nepomembnost je v sami srži nehedonizma. Zunanji svet je tu, vendar nas ne doseže. Notranji svet je prav tako tu, vendar ga mi ne dosežemo. Odmaknjeni, oddaljeni od vsega, dozdevno na varnem nehamo živeti in začnemo životariti. Ko nam je vse (tudi mi sami) nepomembno, življenje postane embalaža brez vsebine, brez užitka.

Do občutkov nepomembnosti lahko pride tudi zaradi razočaranja nad življenjskimi ideali. Naj gre za ideal partnerske ljubezni, ideal družine, ideal pravičnega sveta (ali pa nekaj četrtega), ko tega ideala ne dosežemo (ideali pa so že v osnovi nedosegljivi, sicer to ne bi bili ideali), smo razočarani in zmedeni, saj nimamo več cilja, ki bi si ga želeli doseči.

Takrat nam ne preostane drugega, kot da zberemo moči za izgradnjo novega vrednostnega sistema, ki deluje tudi v resničnem svetu.

Tomica Šćavina


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Naravna pomoč za nespečnost

    Svet, v katerem živimo, nas vse bolj peha v tesnobo in depresijo. Duševne bolezni naraščajo in vse več ljudi se spoprijema s tesnobnostjo, ki jo poleg značilnih simptomov, kot so pretirana zaskrbljenost, občutek ogroženosti, motnje zbranosti, napetost, občutek šibkosti, krči v trebuhu, […]

  • Kako vemo, katera čakra je zaprta ?

    Čakre, naši energijski centri telesa, lahko na dojemanje sveta različno vplivajo. Človek ima po hinduizmu v svojem telesu sedem poglavitnih čaker, ki nastanejo kmalu po rojstvu in izginejo nekaj ur po naši centri. Nanje vplivajo različni dejavniki, pri čemer je glavni ravno naš način […]

  • Lepotni nasvet: Javorov sirup za negovane ustnice

    To tekoče zlato je bogato z vitamini in minerali, kar čez zimo ljudje izkoristijo za nego kože. Sirup si debelo namažejo na razpokane ustnice in že kmalu začutijo olajšanje, saj vsebuje veliko sladkorja (do 60 odstotkov) in je znan po tem, da nase veže vodo. V njem sta še kalcij, ki pomaga pri […]

  • Kako je slovenska penina Mare Santo navdušila kitajske poznavalce

    Kitajci obožujejo inovativne, drugačne stvari. Zato jih je seveda navdušilo, ko so na uvoznem sejmu CIIE v Šanghaju spoznali zgodbo penine Mare Santo, ki eno leto zori v steklenicah na dnu morja. Ni veliko stvari, ki še lahko presenetijo svetovno največje poznavalce sodobnega trga. Izkusili so že […]

  • Najbolj priljubljen recept za kuhan džin

    Če smo se že morale posloviti od osvežilne poletne pijače, ki sliši na ime gin tonik, je vsekakor dobra novica to, da se bomo lahko v zimskih mesecih razvajale z različico v obliki kuhanega džina! Olala, to se pa sliši odlično, kajne? In ko bi šele vedele, kako vrček vročega napitka […]

  • Prihodnje leto višje cene v domovih za starejše in posebnih zavodih: stroški višjih plač se bodo prevalili na pleča stanovalcev, njihovih svojcev in občin

    Kot so sporočili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, bodo podražitve “posledica spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarja 2020, zaradi česar se bodo stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih povečali za od pet do osem odstotkov”. Kar pomeni, da bodo […]

  • Jan Mihelič: “Marsikdo je mislil, da sem nor”

    Odprla sem težka kovinska vrata in stopila stopnico više. Moje nosnice so se srečale s prijetnim vonjem lesa in pred menoj se je odprlo pravo malo kraljestvo, v katerem pod pridnimi rokami nastajajo čudoviti leseni kosi. Dobri dve leti minevata, odkar je Jan Mihelič pustil službo za pisarniško mizo in […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 78.394 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: