Črna detelja

Botanični opis rastline

Črna detelja je trajnica, raste na travnikih in pašnikih po vsej Evropi ter je zelo pomembna v kmetijstvu. Na travniku najdemo več vrst detelje, jih pa enostavno ločimo od drugih rastlin, ker imajo vse trojnate liste in metuljaste cvetove, ki so združeni v lepe okrogle cvetne glavice. Sodi v družino metuljnic (L. Fabaceae).

Že zelo dolgo je zelo cenjena kot gnojilo za izboljšanje tal, že v antiki pa je bila poznana kot odlična krma za govedo. Zaradi njenih zdravilnih lastnosti so jo spoštovali severnoameriški Indijanci.

Poleg facelije, grahorja in rži se priporoča za zeleno gnojenje, to pomeni, da zazelenimo tla za nekaj tednov ali čez zimo. Imamo jo za krmo živine ali pa jo vdelamo v zemljo, ščiti nam tla ali pa je za kolobar. Če želimo, da bo dobra košnja, jo sejemo ob dnevu za list.

Črna detelja zraste do 50 centimetrov visoko, ima zelo razvita podzemna stebla in zelo razrasla pokončna nadzemna stebla. Listi so dolgopecljati in tridelni, na njih običajno opazimo bele lise. Pri dnu listnega peclja pa najdemo dva kožnata prilistka. Cvetovi so škrlatno rdeči in drobni, ki pa so združeni v gosta glavičasta socvetja. Čaša je cevasta in ima pet ščetinastih zobcev. Bledordeči venec je pri dnu zrasel v cevko. Plod je zelo majhen, v strokcu sta po eno ali dve semeni. Strokec pa je ovit z uvelimi cvetnimi deli. Cveti od maja do septembra, lepo diši, na cvetih običajno najdemo čmrlje.

Vrste detelje

Poznamo več vrst detelj.

Plazeča detelja (L. Trifolium repens) ima bela socvetja in jo najdemo v velikih množinah, kjer prekriva večje površine.

Lucerna (L. Medicago sativa), poznana kot nemška detelja, ima vijoličaste cvetove, kmetje jo veliko sejejo in uporabljajo za krmo živali. Ob pomanjkanju hrane si lahko naberemo mlade listke in vršičke ter si spomladi pripravimo bogato spomladansko solato, ki vsebuje poleg vitamina C tudi provitamin A. Ker vsebujejo veliko celuloze, listke in vršičke prekuhamo in pretlačimo zaradi boljše prebave.

Medena detelja (L. Melilotus officinalis) je pri nas v naravi zelo pogosta rastlina. Meseca julija opazimo močno dišeče rumene metuljaste cvetove, ki so združeni v gosta pokončna grozdasta socvetja, v tem času vsebuje največ učinkovin, zato jo v tem času požanjemo in posušimo. Uporabljamo jo v čajni mešanici za preprečevanje strjevanja krvi, vendar ne smemo pretiravati, ker povzroča bruhanje, poleg tega se moramo prej obvezno posvetovati s svojim zdravnikom. Za zunanje pa jo uporabljamo kot topel obkladek za mehčanje tvorov. Ker diši po kumarinu, jo v Nemčiji uporabljajo za začimbo sladkih jedi. Uporaba te rastline v ljudskem zdravilstvu je zelo razširjena.

Zdravilni deli rastline

Črna detelja prijetno diši, ima okus po medu. Od maja do septembra nabiramo rastlino s cvetovi (Herba Trifolii pratensis) ali pa samo cvetove (Flores Trifolii pratensis). Uporabljamo jih svežo ali posušeno. Liste nabiramo od spomladi do jeseni.

Razcvetela glavičasta socvetja brez rjavih odcvetelih cvetov nabrana hitro posušimo, da se ohrani lepa rdeča barva.

Vsebuje pomembne učinkovine: flavone, kumarin, fenole, flavonoide, vitamin B1; elemente: kalcij, krom, fosfor, baker.

Zdravilnost

V lekarniških knjigah črna detelja ni zapisana kot zdravilna, ker je tudi še premalo raziskana in vsebuje čreslovine. Vendar je to rastlino leta 1570 že opisal in jo takrat tudi uporabljal za klistir italijanski zdravnik Matthiolus (1501–1577), ki je zdravil tudi cesarja Ferdinanda I. Njegova knjiga je bila uporabna več rodov in so jo imenovali Matthiolus zeliščarski katekizem, njegove recepte pa uporabljajo še danes.

Notranja uporaba črne detelje je poznana pri težavah v meni, za izkašljevanje, pri vnetju želodca, glivičnih obolenjih, proti zaprtju, pospešuje izločanje žolča in urina, ima estrogenski učinek. Zunanja uporaba pa je poznana pri kožnih boleznih, ekcemu, luskavici, za te namene so jo uporabljali predvsem severnoameriški Indijanci.

Priprava in uporaba

Za razstrupljanje si pripravimo čajno mešanico iz listov žajblja, cvetov črne detelje in cvetnih vršičkov navadnega repinca. Za notranjo uporabo si pripravimo čaj kot poparek, in sicer dve žlici posušenih cvetov črne detelje prelijemo s 150 mililitri vroče vode in pustimo stati pokrito 10 minut, nato pripravek precedimo in pijemo po tri skodelice na dan po jedi.

Pri zunanji uporabi moramo vedno dajati svež obkladek, drugače lahko še pospešimo obolenje. Iz cvetov si lahko pripravimo tudi mazilo.

Zaradi belih vzorcev na listih so nekdaj mislili, da zdravi sivo mreno.

Mlade liste lahko uporabljamo tudi v kulinariki. Spomladi si pripravimo vitaminske zelenjavne jedi ravno zaradi vitaminov A in C. Dodamo jih lahko solatam.

OPOZORILO:

Pri uporabi črne detelje moramo biti previdni in sicer:

– naj je ne uporabljajo tisti, ki so preboleli tumorje, ker lahko estrogen spodbija njihovo rast;

– ne smejo je jemati s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi;

– nosečnice in doječe matere naj je ne uporabljajo;

– ne pijejo naj je tudi ženske, ki so prebolele raka na dojkah in maternici.

Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo avgusta

Nadzemni deli: stebla, listi, cvetovi: zdravilni čistec, slez in slezenovec, smetlika, tavžentroža, plahtica, zlata rozga, ameriški slamnik, drobnocvetni vrbovec, rumena lakota
Cvet: bela detelja, kamilica, lučnik, ognjič, rman, sivka, šentjanževka
Cvetoča zel: ptičja dresen, materina dušica, vrednik
Smola: bor in smreka
Plod: borovnice, brusnice, maline in robide
Listi: melisa, črna meta, Islandski lišaj, njivska preslica, ozkolistni in širokolistni trpotec


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Naravna pomoč za nespečnost

    Svet, v katerem živimo, nas vse bolj peha v tesnobo in depresijo. Duševne bolezni naraščajo in vse več ljudi se spoprijema s tesnobnostjo, ki jo poleg značilnih simptomov, kot so pretirana zaskrbljenost, občutek ogroženosti, motnje zbranosti, napetost, občutek šibkosti, krči v trebuhu, […]

  • Kako vemo, katera čakra je zaprta ?

    Čakre, naši energijski centri telesa, lahko na dojemanje sveta različno vplivajo. Človek ima po hinduizmu v svojem telesu sedem poglavitnih čaker, ki nastanejo kmalu po rojstvu in izginejo nekaj ur po naši smrti. Nanje vplivajo različni dejavniki, pri čemer je glavni ravno naš način […]

  • Lepotni nasvet: Javorov sirup za negovane ustnice

    To tekoče zlato je bogato z vitamini in minerali, kar čez zimo ljudje izkoristijo za nego kože. Sirup si debelo namažejo na razpokane ustnice in že kmalu začutijo olajšanje, saj vsebuje veliko sladkorja (do 60 odstotkov) in je znan po tem, da nase veže vodo. V njem sta še kalcij, ki pomaga pri […]

  • Kako je slovenska penina Mare Santo navdušila kitajske poznavalce

    Kitajci obožujejo inovativne, drugačne stvari. Zato jih je seveda navdušilo, ko so na uvoznem sejmu CIIE v Šanghaju spoznali zgodbo penine Mare Santo, ki eno leto zori v steklenicah na dnu morja. Ni veliko stvari, ki še lahko presenetijo svetovno največje poznavalce sodobnega trga. Izkusili so že […]

  • Najbolj priljubljen recept za kuhan džin

    Če smo se že morale posloviti od osvežilne poletne pijače, ki sliši na ime gin tonik, je vsekakor dobra novica to, da se bomo lahko v zimskih mesecih razvajale z različico v obliki kuhanega džina! Olala, to se pa sliši odlično, kajne? In ko bi šele vedele, kako vrček vročega napitka […]

  • Prihodnje leto višje cene v domovih za starejše in posebnih zavodih: stroški višjih plač se bodo prevalili na pleča stanovalcev, njihovih svojcev in občin

    Kot so sporočili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, bodo podražitve “posledica spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarja 2020, zaradi česar se bodo stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih povečali za od pet do osem odstotkov”. Kar pomeni, da bodo […]

  • Jan Mihelič: “Marsikdo je mislil, da sem nor”

    Odprla sem težka kovinska vrata in stopila stopnico više. Moje nosnice so se srečale s prijetnim vonjem lesa in pred menoj se je odprlo pravo malo kraljestvo, v katerem pod pridnimi rokami nastajajo čudoviti leseni kosi. Dobri dve leti minevata, odkar je Jan Mihelič pustil službo za pisarniško mizo in […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 78.394 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: