“Drugje je vedno boljše” – velika utvara milenijcev

“Drugje se vedno lahko najde kaj boljšega.” Zdi se, da je to rdeča nit, ki vodi (ali pogublja) milenijce, generacijo, rojeno med leti 1980 in 1990

Ta utvara velja tako za večerno srečanje kot za zaposlitev ali ljubezensko razmerje. Ničemur ne obvežejo! Poskusili smo razvozlati pojav, ki pod krinko letanja na vse strani ali perfekcionizma v resnici hromi vso generacijo.

S pojavom svetovnega spleta in družbenih omrežij se svet nenadoma zdi na dosegu roke. Pri tem neskončen ni le pretok, ampak tudi ponudba. Navajeni kopičenja informacij in sprejemanja različnih predlogov, lahko milenijci dostopajo do milijard podatkov in imajo na tisoče prijateljev. Rezultat? Preveč izbire.

Prevelika ponudba hromi in omejuje pri odločanju

Sofija je na “Knjigi obrazov” povabljena na deset dogodkov v istem večeru; Andrej že mesece zavrača različne ponudbe za delo, ker misli, da bo lahko našel še kaj boljšega; Sara hodi z zmenka na zmenek; Petru se zdi, da nikakor ne najde tiste prave. Vsem je skupno to, da jih množičnost ponudbe hromi in jih omejuje pri odločanju.

Navsezadnje, zakaj bi se ob neskončni ponudbi čemur koli zavezovali, če lahko drugje ali pozneje najdeš nekaj boljšega? Čeprav se taka drža lahko zdi hvalevredna – ker išče dobro, izkazuje zahtevnost in željo po absolutnem – je kljub vsemu obsojena na neuspeh: popolnost ne obstaja in človek je po naravi omejeno bitje.

Strah, da bi kaj zamudili

To je ena izmed najpogostejših značilnosti milenijcev. Njihovo nenasitno iskanje popolnosti predpostavlja naslednje: biti nenehno povezan, na tekočem, da ne bi zamudili boljše priložnosti od trenutnega stanja. Anglosaški sociologi so to poimenovali FOMO (fear of missing out = strah, da bi kaj zamudili), ki deloma pojasnjuje odvisnost od ekranov.

Potreba, da je nujno treba vse vedeti pred vsemi drugimi ali v najhujšem primeru istočasno kot vsi drugi, ni čisto nova. Že Molière je eni od svojih Smešnih precioz – v sijajnem prevodu Janka Modra – v usta položil naslednje besede: “​Po moji sodbi je več kot stokrat smešno, če oseba, ki se operja z duhovitostjo, ne ve za najmanjše skrivnostičice, ki se vsak dan sproti dogode. Mene, na primer, bi bilo neskončno sram, če bi se mi moglo zgoditi, da bi me prišli vprašat, če sem bila videla nekaj novega, pa nisem bila videla.” (Cathos, 1. dejanje, 9. prizor).

Višek posmeha je v tem, da si zamudil neko informacijo. Danes je ta zahteva še močnejša: ne gre več za smešenje, ampak je skoraj življenjskega pomena, če želimo ostati vsaj nekoliko “priljubljeni”.

Nenehno iskanje nečesa boljšega je priznanje trenutnega nezadovoljstva. Milenijec ne živi v sedanjosti, ampak se nenehno preslikava v prihodnost. Ne more v polnosti uživati večera s prijatelji, ker ga pričakujejo drugje. Odneha ob prvi oviri. Loči se ob prvem razočaranju. Ker nenehno išče nekaj boljšega za prihodnost, ga v sedanjosti nič ne zadovolji.

Do skrajnosti odlašati z odločitvijo

Zamisel in sposobnost  vedno najti nekaj boljšega je nasprotna vsakemu pojmovanju zaveze. Vedno si je treba pustiti vsa vrata odprta, do zadnjega trenutka so odprte vse možnosti. Zato milenijec v zadnjem trenutku odpove zmenek ali sestanek ali z danes na jutri da odpoved. Takšno prakso v ZDA imenujejo ghosting, kar se nanaša na zaposlene, ki so kot privid. Zdaj jih vidiš, zdaj jih ni več.

Doktorica nevroznanosti in seksologinja Aurore Malet-Karas ugotavlja: “Ničemur se popolnoma ne zavežejo, še v paru ne, ker je vedno možnost, da najdejo kaj boljšega.” Zdi se, da v tem najdemo potrditev zadnjih raziskav glede zakonskih zvez. Zveza brez poroke ali celibat traja vse dlje. Danes se pari v povprečju poročijo skoraj šest let pozneje kot pred zgolj dvajsetimi leti.

Morda je čas, da se zavedo, da je človek nepopoln, končen, omejen in da so vsa njegova dejanja – naj se tičejo vsakdana, poklica ali ljubezni – nujno nepopolna, končna in omejena. “Sprejemanje naše končnosti je pogoj zato, da lahko gradimo trajen odnos, da lahko odrinemo na globoko. To še posebno velja za zakonsko zvezo,” poudarja p. Pierre-Marie Castaignos.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.


ShopyCart free shipping


Nedavne objave:

  • Ambasadorji EnduroGP: Stephane Peterhansel

    Ob pričetku letošnje sezone EnduroGP (ki se ta konec tedna začenja v Nemčiji) objavljamo kratek pogovor z motoristično legendo, Stephanom Peterhanslom, prvim ambasadorjem športa. Peterhansel ali gospod Dakar, kot ga marsikdo naslavlja, je na legendarnem reliju Paris-Dakar zmagal kar 13-krat (šestkrat z motociklom in sedemkrat z avtom). […]

  • Preprosta gesta zdravnika, ki izboljšuje varnost pacientov

    The post Preprosta gesta zdravnika, ki izboljšuje varnost pacientov appeared first on Slovenia Shop. […]

  • MXGP: od Slovencev v Angliji le Gajser in Pancar, Herlings ostaja v Evropi

    Čeprav bi moralo v Anglijo odpotovati kar pet Slovencev, pa so jo našim fantom zagodle poškodbe. Poleg Tima Gajserja, smo računali, da bomo lahko že v Angliji pesti stiskali tudi za Klemna Gerčarja, ki pa je šele pred dnevi okreval po vnovični operaciji kolena. Na prvih treningih na motorju je ugotovil, da še ni dovolj […]

  • Svetovni pokal v gorskem kolesarstvu v Mariboru: Vstopnice v prodaji, sporočilo obiskovalcem

    Maribor bo 27. in 28. aprila gostil najboljše gorske kolesarje sveta na otvoritveni tekmi serije svetovnega pokala. Na voljo so že vstopnice za tekmi najvišjega ranga. V Mariboru se bo konec aprila mudilo več kot 700 tekmovalcev s člani svojih ekip, dnevno pa organizatorji pričakujejo okoli 10 tisoč adrenalina željnih obiskovalcev. […]

  • BMW s hibridom preko 100 kilometrov na elektriko

    Sodobni hibridni pogonski sklopi po večini omogočajo po večini okrog 50-kilometrski domet, v primeru, da avtomobil vozimo izključno na elektriko. Večini voznikov ta številka na dnevni bazi povsem zadostuje, še posebej tistim, ki imajo na delovnem mestu možnost avtomobil priklopiti na električno omrežje in tako do konca […]