Elvira Hasanagić brez opere ne more, si pa želi, da bi bilo tudi obratno

Nežna duša, zmožna kazanja nežnih čustev, ki ima hkrati debelo kožo za kritike oči, uperjenih vanjo – most med dvema mejnikoma, ki ga svetovljanka in gurujka opernega odra spretno gradi ob zavedanju, da je opera brez ljubečega občinstva zgolj institucija brez prave duše.

Z desetletjem in pol izkustev, ki jih je dobila z delom v Nemčiji, Idrijčanka spada med sogovornice, ob katerih človek občuti stvarnost in hvaležnost za domačo podporo. Zato se v vrtincu artističnega razcveta ne pozabi vračati h koreninam, da počasti slovensko občinstvo, kot ga je pred kratkim s koncertom Elvirin poklon Idriji. S strastjo do opernih napevov, ki nikakor ne pojenja in še kar kali, poslušalce prek melodij poboža z zgodovinsko obogateno literaturo in kot predsednica münchenskega glasbenega društva (s katerim v Italiji letno prirejajo program za mlade ustvarjalce s svetovno priznanimi opernimi strokovnjaki) skrbi, da se tudi našemu opernemu podmladku ponudi odskočna deska do karierne poti. Dekle, ki je nekoč želelo postati modna oblikovalka, lani pa so jo nemški kritiki razglasili za najboljšo mlado sopranistko, se v podalpskem ozračju prizemlji, prevetri in si napolni pljuča do zadnjega atoma, da lahko prek naših meja z glasom spet posega v višave.

Kdo ne more brez koga: Elvira brez opere ali opera brez Elvire?

Če rečem, da opera ne more brez Elvire, to zagotovo ne drži, ker je pevcev dandanes ogromno. Pomembno je, v kolikšni meri določena opera ceni določenega pevca. Pravilen odgovor bi bil zdrava kombinacija obojega. Dejstvo je, da Elvira brez opere zagotovo ne more, si pa želim, da bi bilo tudi obratno.

Ali s koncerti v domovini, kot je bil denimo februarski ob opevanem tenoristu Josejem Curajem, občutite učinek preskoka z večjih odrov v intimnejše ambiente? Imajo slovenski v vaših očeh kakšno prednost?

Ravno z idrijskim koncertom opažam, da se je v Sloveniji v času, ko živim v tujini, izdelalo določeno občinstvo, ki obiskuje moje koncerte. Občutek, ko me spremljajo in poslušajo tudi zunaj prestolnice, je lep. Slovenci se neradi usedejo v avto in odpotujejo iz domačega okolja na koncerte. Zelo radi so ‘na komot.’ Mi je pa veliko lažje zapeti anonimnim poslušalcem.

Ker je pritisk manjši in se pred njo lažje osredotočite na vlogo?

Tako je. Imam možnost biti popolnoma predana svoji vlogi, svetu dane opere in režije, medtem ko se pred domačo publiko v meni zbirajo drugačna čustva. Ker pojem družini, znancem, ker sem rada s tem občinstvom. Koncentracije mi hitro zmanjka za trenutek, zato se moram na domačih tleh veliko bolj potruditi, da ostanem v karakterju – da me ne zamoti kakšen znan obraz.

Že desetletje in pol prebivate v Nemčiji. Zakaj ravno zdaj koncert Elvirin poklon Idriji? Ga interpretirate kot nekakšno prelomnico?

Zdelo se mi je prav, da po trudu, ki ga je Idrija vložila vame, Idrijčanom vrnem uslugo. Ravno s srčno povezanostjo in z nostalgijo v vzdušju je koncert dosegel posebne razsežnosti. In to je najlepše, kar lahko umetnik doživi. Domačini so ljudje, ki me spremljajo že od majhnih nog. Opazovali so me rasti, razvijati se in priti do trenutne stopnje, v obliki katere so me lahko videli v določeni formi – kot bi temu dejali športniki.

Kar pomeni, da ste danes na vrhuncu svojih moči?

Veliko lahko pokažem. To, upam, pa še pride.

Kaj ste o svojem opernem delu spoznali med kariero, kar bi lahko razblinilo morebitne stereotipe laikom? Pogosto je prepričanje, da operne pevke za boljši glas jedo surova jajca.

Ja, sama sem jajce s sladkorjem pila kot otrok, ker sem bila presuha. Morda ravno v tem tiči čarovnija. (smeh) S talentom se rodiš, nato ga moraš izobraževati. V tem je čarovnija. Moj poklic je sestavljen iz učenja vlog. V vlogo se je treba poglobiti, razmišljati, brati knjige, kajti običajno je zasnova zgodbe povzeta iz določenega romana. Nato sledijo vaje s pianistom, ker želim začutiti orkester, ki me obdaja, naposled pride režiser in svojo zamisel videza kulise postavi na oder. Z njim potemtakem raziskuješ globočine svoje vloge.

Je raziskovanje teh globin vaš ključni preizkus?

Poglabljanje ni samo izziv, je največje veselje. Niso vsi značaji Elvira, nekateri močno odstopajo. Gre za raziskovanje sebe, zastavljanje vprašanj. Kako priti do prikaza čustev? Kako jih prikazati, če jih nikoli nisi doživel?

Ravno s tem se ukvarjate z zadnjo vlogo, sicer eno najtežjih, pisanih za sopranski glas. V operi Lucia di Lammermoor, ki se vsebinsko naslanja na čustveno temačen zgodovinski roman Walterja Scotta, po resnični zgodbi umora iz 17. stoletja na Škotskem, uprizarjate žensko, ki v stanju norosti na poročno noč ubije svojega ženina. Koliko je v igri dejanskega doživljanja?

Zadnji prizor, trajajoč kar 30 minut, se imenuje arija norosti. Pojem v akrobatskih višinah in nižinah. Številni operni pevci odhajajo v psihiatrične ustanove, do zdravnikov, da se priučijo tipičnih gibov, doživljan­ja in podoživljanja bolnikov, da se lažje vživijo v vlogo. To je bistveno za raziskovanje tovrstnih likov. In tukaj se vidijo sadovi na odru. Kolikokrat smo osrednji protagonisti jokali na vajah. Ampak to je dobro – spraviti emocije na plan, da naposled preostane samo še igra. Nekateri operni pevci imajo sicer manj smisla zanjo kot drugi, vendar opera – glasbeni teater – oprošča igro, ki ni zaigrana do potankosti. Operni pevec pač mora paziti na mejo med dejanskim doživ­ljanjem in igranjem. Po vsaki odigrani predstavi doma še pod adrenalinom premlevam celotno odrsko dogajanje. Predstavljajte si, da si ogledate film ali predstavo, ki vam da misliti, ki se vas dotakne, katerih slike vam ostanejo v spominu. To so elementi, ki jih želim pustiti občinstvu. Da razmišljajo in se spomnijo na predstavo. Vsakič znova.


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Ksenija iz Kmetije izgubila bitko z rakom

    Udeleženka resničnostnega šova Kmetija 2019 Ksenija Sešel se je Sloveniji predstavila kot velika borka, saj je na posestvu vztrajala kljub temu, da so se v dneh bivanja na slavni kmetiji pojavile zaskrbljujoče bolečine. Gledalcem je v oddaji razkrila, da je prebolela raka na materničnem vratu, nikomur pa se […]

  • Te legende francoskega filma ni več

    Bivša žena režiserja Jean-Paula Godarda je igrala v sedmih njegovih filmi, tudi v znamenitem Norem Pierrotu (1965). Preden jo je opazil Godard, je bila že uspešna manekenka. Leta 1961 je pri rosnih 21 letih že prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na berlinskem filmskem festivalu v Godardovem filmu […]

  • Testenin po kuhanju nikoli ne spirajte

    Nikar ne delajte tega, saj spiranje testenin močno poslabša njihov okus. Poleg tega voda odplakne škrob, ki sicer vpliva na to, da se na testenine bolje prime omaka. Če jih torej po kuhi splaknete z vodo, si delate medvedjo uslugo. Kuharji odsvetujejo tudi dodajanje olja v vodo, v kateri kuhate testenine. Slednje bodo po […]

  • Organ, na katerega bi morali bolj paziti

    Jetra so sestavljena iz treh milijard jetrnih celic, v katerih hkrati poteka petsto presnovnih procesov. Telo brez jeter ne more delovati, saj se borijo proti okužbam in boleznim, filtrirajo strupe v telesu in jih uničujejo oziroma razstrupljajo telo, čistijo kri, so odgovorna za raven holesterola in procesirajo zaužito hrano. […]

  • Karakteristike žensk, ki jih moški obožujejo

    Mnoge ženske so prepričane, da moški iščejo le lepe in mlade ženske, ko si izbirajo partnerke, a temu ni tako. Čeprav jim kdaj pa kdaj pogled uide za kakšno lepo in atraktivno žensko, to še ne pomeni, da si jo želijo tudi za partnerko. Moški se pri ženskah osredotočajo […]

  • Mož slavne igralke je ljubosumen na … zajca !

    Avstralska igralka in filmska producentka Margot Robbie si postelje ne deli le s svojim možem, 29-letnim angleškim režiserjem in producentom Tomom Ackerleyjem, ampak tudi s plišasto igračko. Čeprav je julija dopolnila 29 let, še vedno vsako noč spi s plišastim zajčkom, ki mu je nadela ime […]

  • Rebeka Dremelj nasmejana do ušes

    Pevka in mamica Rebeka Dremelj se noro veseli prazničnega decembra, saj takrat praznuje kar dve obletnici. Prva je rojstvo njene hčerke in druga zaroka z njenim Sandijem. »December je zame prav posebno čaroben. Najprej zato, ker sva se v tem mesecu zaročila s Sandijem, pa tudi zato, ker se je v tem mesecu rodila moja The […]

  • To je sestra Gorke Berden

    »Čila je od mene mlajša osem let in je po poklicu restavratorka. Obe naju je precej zaznamovalo življenje v tujini. Kot najstnica sem se z njo in mamo najprej preselila v Lizbono, pozneje smo bile štiri leta v Strasbourgu, nato pa sem sedem let preživela v Parizu, kjer sem študirala dramsko igro,« […]

  • Tako velik je že Burakov sin

    Priljubljeni igralec Burak Özçivit, ki je v Sloveniji navdušil z vlogo Kemala v turški seriji Moja boš, je aprila prvič postal očka. Z ženo Fayriye sta se razveselila sina Karana, ki je zdaj postal že mali mož. To je namreč z objavo na družbenem omrežju pokazala Fayriye, ki […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 83.064 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: