Treza: Boug daj dober dén, Števek ! Ka si pa té gnes tak potrejti ?!?

Števek: Dünok mi s takšnimi pijtanji še tij žijfcof ne raši ! Vej pa znaš, ka man z našim vnükecon velke nevoule.

Treza: Ka ti je pa té pa naštijmao ?

Števek: Vej je pa eto v šouli pa doubo cvek pri zgodovini, pa tou zavolo Napoleona !

Treza: Tak njemi trbej ! Ka se pa drüjži z njim.

Števek: Pri zemljepisi pa je nej najšeo ekvatora.

Treza: Vej se njemi ne čüjdin. Znankar ma velko razmetanijo v taški.

Števek: Tak, kak praviš, Treza !

Treza: Gnešna deca majo pamet pa jezik največkrat tan, ge njin nej trbej. Včeraj so se prej pri matematiki z učitelcov štükali, gda jin je pravla, ka je 75% učencov pijsalo nalogo cvek.

Števek: Ka jin je pa té nej štijmalo ?

Treza: Prej, ka je tou nej mogouče, ka jih telko nega v razredi.

Števek: Ja, ja, vse bi moglo po njuvon biti. Mené je tüj moj vnükec proso, naj njemi enciklopedijo küjpin.

Treza: Pa si privolo ?

Števek: Ka pa šče. Mij smo inda peški v šoulo odili.

Treza: Vej pa rejsan človek ne lada s tejmi pejnezami. Tak bi mi pasalo, či bi od ked dobijla jezero dolárov, ka bi malo dugé pokrijla.

Števek: Kelko je tou v našij pejnezaj ?

Treza: Priblijžno 830 eurov.

Števek: Tou bi meni tüj pasalo. Vej pa v našoj fabriki tak slabo vörtivamo, ka si malo lasé vö ne mijčemo.

Treza: Ka pa direktor na tou pravi ?

Števek: Nikaj. Un je plešasti.

Treza: Pa ste meli kaj zbor delavcov ?

Števek: Meli, meli. Samo ka je tou nej pevski zbor, ge samo eden zdigavle roké, drüjgi pa spejvlejo. Pri nas je samo eden spejvao, drüjgi smo pa roke zdigavali.

Treza: Viš, naš dičak mi je tüj razlago, v kun sta si nej vglijniva poslanec pa šolar.

Števek: Pa si ga razmila ?

Treza: Ka pa ka san ga. Prej, ka učenec zdigavle rokou samo té, gda zna.

Števek: Jes san tüj gnes zajtra pravo malomi Fereki, naj si roké tüj operé, prle kak ide v šaulo. Un pa mi začüdeno pravi: Zakoj bi si je prao ? Vej je pa nikaj ne zdigavlen, gda učitelica kaj pijta.

Treza: Znaš, Števek. Včasik rejsan ne ven, či se naj smijen ali joučen. Gda san našo Maričko pijtala, kak je bilou v šouli, mi je pravila, ka prej pobožno.

Števek: Kak je te tou mijslila ?

Treza: Prej ka gda jih je učitel kaj pijtao, su se uni krijžali, gda su pa deca gučala, se je pa učitel krijžao …

Avtorica: Anica Weindorfer