Jerebika (L. Sorbus Aucuparia)

Jerebika (L. Sorbus Aucuparia)

Ljudska imena: rebičje, rebika, gorska smrdlivka, gorska smrdljivka, jerebičje, jerebikovec, nedeljski les, smrdlika.

Botanični opis rastline

Jerebika je posebno lepa jeseni, ker je polna koralasto rdečih plodov velikosti grahovih semen. Sodi v družino ROŽNIC L. ROSACEAE s pečkatim plodom. Je do osem metrov visoko drevo z redko krošnjo in sivo skorjo, mlade vejice so puhasto dlakave, starejše pa gole.

Pri nas raste po svetlih gozdovih, med grmovjem, po bregovih voda, svetlih gozdnih jasah, v drevoredih in nasadih, za pogozdovanje so jo uporabili na Pohorju, ki je bilo nekdaj pokrito večinoma z listnatimi drevesi, ki rastejo počasneje kot smreka in jelka.

Zaradi okrasnih listov jeseni in rdečih plodov ji rečejo tudi gozdni dragulj. Pečkato sadje, kamor sodi tudi jerebika, uporabljamo različno. Uživamo surovega, posušenega in kuhanega, predelamo ga lahko tudi v brezalkoholne pijače in žganje.

Listi stojijo premenjalno, so lihopernati, lističi pa ostro našiljeni in svetlo zeleni. Listi so neparno peresasto deljeni, imajo od 11 do 23 podolgastih lističev, dolgi so od tri do šest centimetrov ter široki od centimetra do dva. Mladi listi imajo ostre dlačice, starejši so goli.

Cveti maja in junija, cvetovi so beli, imajo pet zraslih čašnih listov, pet venčnih listov, 20 prašnikov, ki molijo iz cveta in so združeni v kobulasta socvetja, široka od pet do deset centimetrov, imajo vonj po grenkih mandeljnih ali češnjevem likerju. Plod je pečkat, jagoda, okroglast, rdeč ali živo oranžno rumen, sočen, trpek in grenak.

Zaradi značilnih cvetov in plodov jerebike skoraj ne moremo zamenjati s katero drugo rastlino. Čebele zelo rade nabirajo med v cvetovih.

Plodovi so do centimeter velike rdeče jagode, pečkate, združene v grozde. Seme pa predvsem raznašajo ptice, ki ga hitro pozobajo. Poleg tega so tudi plodovi občutljivi in hitro odpadejo z vejic. Najboljše plodove dobimo, če jih naberemo po prvi slani, vendar jih je takrat že zelo malo, zato jih poberemo prej in jih damo za kratek čas v zamrzovalnik, seveda jim prej odstranimo peclje.

Rastlina je bila že nekdaj zelo zanimiva, saj o njej krožijo številne legende in razni miti. Raste po vsej Evropi in zahodni Aziji. Značilen je les, rdečkaste barve, ki je predvsem odličen za izdelavo pohodniških palic.

Zdravilni deli rastline

V zdravilne namene nabiramo v jeseni po prvem mrazu zrele jagode, ker imajo prej trpek, kiselkast in grenak okus in so užitne šele po mrazu, zato jih tudi malo prej damo v zamrzovalnik, da nam jih prehitro ne poberejo ptice, saj so zanje pomembna hrana.

Na severu Evrope jedo po prvem mrazu surove jagode, v južni Nemčiji iz njih kuhajo žganje, poleg tega pa tudi kis, ker vsebujejo številne kisline. Pražene jagode so kot nadomestilo za kavo, dostikrat boljše kot cikorija.

Zdravilnost

V zdravilstvu uporabljamo za čaj samo sveže cvetove, posušeni pa nimajo nobene vrednosti. Predvsem ljudsko zdravilstvo uporablja plodove, ki jih nabiramo jeseni, najbolje po prvi slani. Iz plodov si pripravljamo sok, čaj, kompot, marmelado, razne napitke, žele, vino in žganje.

V kozmetiki si lahko iz jagod in medu pripravimo odlično masko, ki nam zgladi kožo obraza.

Če krompir pokrijemo z listi jerebike, bomo preprečili prehitro poganjanje cime.

Plodovi vsebujejo veliko vitamina C, provitamin A, grenčine. Iz plodov dobimo sorbitol, ki je nadomestek za sladkor sladkornim bolnikom (12 odstotkov sorbitola). Nekaj te snovi je tudi v hruškah, slivah, breskvah, marelicah in jabolkih.

Jerebiko bolj uporablja ljudsko zdravilstvo, in sicer plodove, jagode pri prehladu, kot diuretik – odvaja vodo iz telesa, zmanjša otekline, za grgranje pri vnetem grlu, pri pljučnih boleznih, ledvičnih kamnih, v prehrani, ker ima nizko kalorično vrednost.

Priprava in uporaba

Zdravilne sestavine dobimo iz jagod s stiskanjem (sok), s kuhanjem, vendar ne pri visoki temperaturi (ne več kot sto stopinj, ker bi drugače uničili vitamin C).

Kot zdravilno snov uporabljamo sveže plodove, čaj, sok, vitaminski napitek. Da iz plodov izlužimo učinkovine, jih v skodelici vode namakamo od osem do deset ur, nato rahlo segrejemo, ne sme pa vreti.

Jagode uporabljamo v čajni mešanici pri prehladih, za boljšo prekrvitev lasnic ali kapilar. Pri težavah z jetri in boleznih žolča pa dodajamo še pegasti badelj. Za večje izločanje seča dodamo artičoko in sladkorno peso.

Jagode posušimo v biosušilniku ali v pečici do 50 stopinj Celzija in jih take uporabljamo predvsem pri driskah in ledvičnih kamnih. Suhe jagode shranimo v steklenih kozarcih, da nam ne splesnijo.

Sok plodov jerebike pijemo pri pomanjkanju vitamina C. Je tudi čistilo za kri, predvsem pa je učinkovit pri kašlju in hripavosti ter revmatizmu in putiki.

Pripravke jemljemo pred jedjo.

Priprava poparka: 1 žlico suhih plodov jerebike namočimo v četrt litra vrele vode za 15 minut, stoji naj pol ure, nato precedimo in pijemo od dva- do trikrat na dan po polovico čaše.

Pripravek iz jagod, ki krepi želodec, pri driski ali če slabo delujejo ledvice: Jagode brez pecljev namakamo nekaj dni, nato jih zdrozgamo v kašo in stisnemo sok, ki ga kuhamo tako dolgo, da postane gost. Med kuhanjem moramo ves čas mešati, da se ne prismodi. Tako ohlajen pripravek hranimo v lončeni posodi in ga uporabljamo po žličkah večkrat na dan. Lahko ga namažemo na kruh in ga osladimo s sladkorjem ali medom.

Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo septembra

– Korenine: baldrijan, regrat, gabez

– Cvetovi: smetlika, zlata rozga, črna detelja, cvetoči vršički jesenske rese

– Listi in plodovi: brusnica

– Listi: melisa, pelin, slez, ozkolistnati trpotec

– Plodovi: bezgove jagode, divji kostanj, robida, malina

– Čebulice: čemaž

– Seme: janež

– Materina dušica, plešec, njivska preslica, islandski lišaj


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave:  
  • Igralec razkril svojo pravo spolno usmerjenost

    Kanadski televizijski in filmski igralec, ki je zaigral v seriji Borgijci, se je v nedeljo na instagramu razgovoril o svoji spolni usmerjenosti. Kot je med drugim zapisal 35-letni Francois Arnaud, se je za korak odločil, da bi se zoperstavil stigmi in naredil konec domnevam, da je heteroseksualec. Zato je poudaril, da je v resnici biseksualec.

  • Zvečer jemo zelje, ponoči hujšamo

    Njegova prednost v primerjavi s polnozrnatimi izdelki je, da vsebuje zelo malo kalorij. Za zajtrk so dovoljeni ogljikovi hidrati v obliki ovsenih kosmičev in polnozrnatega kruha. Potešili bodo lakoto in vam dali energijo za ves dan. Za kosilo izberite lahek in manj kaloričen obrok, ki vas bo nasitil tudi brez veliko maščob. Jedi z zeljem,

  • Pesem o tistih, ki so drugačni

    PESEM O TISTIH Pesem o tistih, ki so drugačni, ki nosijo močen in samosvoj glas, za tistimi ostajajo globoke stopinje, za njimi rodi drugačen se čas. Tisti, takšni, vsi jih poznamo, v sebi venomer nosijo smeh, ki ne trpijo laži in krivice, ki hodijo včasih po svojih poteh. Takšni, ki gledajo zvezdne utrinke in čutijo,

  • Samozavestna Esmeralda v resničnostne šove po ljubezen

    Esmeraldo smo prvič spoznali pred devetimi leti, ko je sodelovala v resničnostnem šovu Ljubezen na seniku. Samozavestna 55-letnica je želela še dvakrat iskati ljubezen v podobnih resničnostnih oddajah, a ji je načrte prekrižala starostna omejitev. Foto: POP TV – Esmeralda Rupnik in Franc Jarc na hitrem zmenku. Leta 2019 se je pojavila […]

  • Slovenija dobila dve novi misici

    Miss EARTH Slovenije 2020 Lepotni izbor za Miss EARTH Slovenije 2020 se je letošnje leto odvil drugače, kot v preteklih letih. Zaradi priporočenih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa je namreč celoten finalni večer potekal virtualno, torej le pred kamerami in brez občinstva. Foto: pr – Izbor za Miss Earth Slovenije 2020 Kot so v […]

  • Ravnatelj ptujske gimnazije poskusil poučevati z masko: “Res je težko”

    Ravnatelja Osnovne šole (OŠ) Livada Ljubljana Gorana Popovića zadnji ukrep vlade spominja na to, da “se je tresla gora, rodila pa se je miš. Sprva je bilo rečeno, kako bo že naslednji dan, pa je pristojno ministrstvo spremenilo ukrep, ki je zdaj podoben tistemu iz začetka šolskega leta”. Učencem je danes le še dodatno pojasnil

  • »Nasilje je zakon«

    Vestern je postavljen nekam daleč in nekje v preteklosti. A bi lahko bil tudi zgodba tukaj in zdaj. Avtorska predstava se poigrava s prenosom filmskega žanra v gledališki prostor. Osvetljuje boj malega človeka proti sistemu. Raziskuje, kdo je šerif Divjega zahoda 21. stoletja. Izziva naše predstave o spolnih vlogah, se sooča z zatiranjem, […]

 

Veseli smo vašega obiska …

  • 249.111 ogledov naše spletne strani.


.Imejmo se radi.



V spodnjem iskalniku poiščite: