John McGuiness: “Nisem človek, ki bi hodil v fitnes, tega nisem počel nikoli” (intervju)

Od kod vaša motivacija za nastopanje na dirki na otoku Man ?

Težko pojasnim, to je nekaj, s čimer sem odraščal, nekaj, kar počnem že od nekdaj, kar mi prinaša denar, hkrati pa strast v dirkanju po cestah. Po poškodbi noge sem potreboval nekaj na kar bi se osredotočil, za kar bi bilo vredno okrevati in to je dirkanje z motorji. Ne vem, enostavno uživam v dirkanju z motorji. Dirkal sem povsod po svetu, vendar pa je ta dirka češnja na vrhu torte.

Ali čutite spoštovanje do proge, morda strah ali navdušenje ?

Seveda sem v pričakovanju dirke, pa tudi živčen sem nekoliko, kar pa menim, da je zdravo. Sem ne pridem z mislijo, da vem vse, pač pa se vsako leto naučim kaj novega. Vse je v ravnovesju. Pred leti je ta dirka štela za veliko nagrado, zaradi česar so bili dirkači prisiljeni priti sem, tudi če niso želeli. Sam sem tu ker si tega želim. Veliko ljudi misli, da je tukaj kot v hollywoodskem filmu, a je situacija povsem drugačna, dirka je zahtevna. Tu je drugače, kot v razredu MotoGP, kjer si najboljši pri 25. letih, sredi 30. pa že med starejšimi in pametnejšimi dirkači.

Lahko bi torej rekli, da tukaj ni glamurja, kot ga poznamo na dirkah MotoGP, a je zato več strasti ?

Ja, seveda, veliko dirkačev je pripravljenih plačati, da pridejo sem. Za to so pripravljeni nameniti ves svoj denar, saj je težko najti sponzorje. To počnejo iz ljubezni do športa, ker si tega želijo. Sam sem odpeljal nekaj dirk za Veliko nagrado na povabilo organizatorja, dirkal sem marsikje, vseeno pa se tu počutim najbolje. Rad imam navijače, navdušence, celo družine z otroci sem videl v zadnjih 20 letih dirkanja in nekateri izmed njih so se nato razvili v uspešne dirkače. Sam se odraščal blizu, čez vodo (v mestu Morcecambe), zaradi česar je to zame tako rekoč domača dirka. Oče me je sem pripeljal, ko sem bil star 10 let in tako mi je postalo jasno, da je to to, kar si želim postati, dirkač na dirkah TT.

Približujete se 50. rojstnemu dnevu, stari ste 47. let. Glede na to, da se na dirko vračate po dveh letih odsotnosti zaradi poškodbe, ali so bile priprave drugačne kot v prejšnjih letih ?

Hvala za opombo (smeh). Ja morda sem se vsega skupaj res lotil nekoliko drugače, vseeno pa so bile priprave v zadnjih mesecih podobne kot v prejšnjih letih. Z Nortonom smo naredili kolikor je bilo mogoče veliko kilometrov in testiranj, poleg tega pa sem kar nekaj kilometrov naredil tudi z enduro in motokros motorji. Nisem človek, ki bi hodil v fitnes, tega nisem počel nikoli. Raje sem treniral z motokros motorji. Vseeno pa sem imel ta čas kar nekaj težav. Takoj po odstranitvi zaščitne kletke z noge je kost v njej ponovno počila na istem mestu. K sreči pa so mi pri Nortonu ves čas, skozi celotno leto 2018 stali ob strani. Seveda pa so pri okrevanju močno pomagali še prijatelji, družina, sponzorji. Sedaj sem tam kjer uživam, star sem 47, enostavno sem star in ne več ravno lep, a se s tem ne obremenjujem.

Poškodba je sanirana, pa vseeno: ali se kljub temu s tem še ukvarjate, ste morda zaradi noge nekoliko bolj previdni ?

Ne, nikakor. Noga je takšna, tako močna kot pred poškodbo, s tem nimam skrbi. Še vedno pa imam nekaj strahu, strahospoštovanja do proge, tako kot vsako leto do sedaj. Vseeno pa me je pretreslo in ko sem ponovno sedel na motor me je prešinilo: ‘j****, to je pa hitro in potrebnega je bilo kar nekaj privajanja. Na žalost do sedaj nismo imeli sreče z vremenom. Na svojem Superbike motociklu sem tako odpeljal zgolj tri kroge, ki pa so bili zanimivi. V ovinkih sem vozil prave linije, bil sem precej hiter, vseeno pa je težko kar takoj sesti na motor in se peljati na vso moč, potrebno je iti korak za korakom. Progo pa seveda spoštujem, tukaj sem naredil preko 85.000 kilometrov in še vedno gojim spoštovanje do tega kraja. To je enostavno nujno.

Tekmujete v razredih s 600 in 1000 kubičnimi motocikli …

Ja seveda, šest dirk, po dve v teh razredi, potem pa še v razredu 650 kubičnih motociklov in pa med električnimi motocikli, zaradi česar je program resnično natrpan. Edina kategorija, ki jo bom izpustil je tako dirka Superstar; resnično sem zelo zaseden.

Kako to, da ste se odločili nastopati v tako velikem številu kategorij ?

Kaj pa vem, vedno sem rad vozil v več kategorijah. Potrebujmo namreč veliko časa, čim več kilometrov na stezi. Če tekmuješ zgolj v razredu Superbike ali pa s 650-kubičnimi motocikli, si na progi le omejeno količino časa. Če pa nato dodaš še 600-kubični razred je to spet nova kategorija… Poleg tega pa v tem enostavno uživam. Doslej sicer še nikoli nisem nastopal v 650-kubičnem razredu, to je zame nov teritorij. Član ekipe Mugen (z njihovim električnim motorjem bo nastopil tudi letos) sem že od leta 2012. In če sem že tukaj, zakaj torej nebi nastopal v več kategorijah?

Katera kategorija pa vam je najbolj pri srcu ?

Najraje nastopam v razredu Superbike, saj mi hkrati nažene tudi največ strahu v kosti. Tukaj je tudi največ dogajanja, čeprav morda včasih ni najhitrejša. Tudi dirke razreda Moto3 so včasih bolj zanimive kot tiste v razredu MotoGP, pa še vedno vsi spremljamo MotoGP in Superbike. Dirke razreda Superbike so zame najbolj zanimive, najbolj me pretresejo, seveda pa so prav vse dirke zanimive, vsaka po svoje. Tudi dirke z električnimi motorji so zanimive, čeprav niso ravno zanimive za vsakogar. Neverjetna izkušnja je tudi razred 650-kubičnih motociklov, čeprav v njem še nisem nastopal. Tudi 600-kubični razred je zanimiv, v tem razredu sem osvojil že kar nekaj zmag, spominja pa me na razred 250-kubičnih dirkalnikov iz začetka moje dirkaške kariere, saj je tu pomembno vzdrževanje hitrosti in vožnje skozi vrh ovinka… Vse kategorije so zanimive in hkrati zabavne.

Če se vrnemo k vaši starosti in primerjamo dirkače razreda MotoGP z vami. Tam so dirke krajše in vendarle je Valentino Rossi daleč najstarejši dirkač v karavani, medtem, ko vas je tukaj kar nekaj dirkačev, ki ste od njega starejši.

Gre za dve popolnoma različni zadevi. Dirke TT so precej manj fizično zahtevne, veliko bolj pomembna je dirkačeva psihična pripravljenost. Tam vozijo na krajših progah, vožnja pa je veliko bolj agresivna: zaviranje je močnejše, ves čas so na meji zmogljivosti, šteje pa vsaka stotinka, vsako drsenje, zavoranje, gibanje telesa. Tukaj pa si veliko bolj prepuščen samemu sebi, dirkaš proti času, drsiš iz zavoja v zavoj, zato so izkušnje precej bolj pomembne. Mladi dirkači se tako še nekoliko lovijo, medtem ko so starejši in izkušeni v prednosti. Joey Dunlop je tri dirke osvojil pri 48 letih, kar dokazuje, da je starost le številka.

Kako pa se torej psihično pripravite na dirko ?

Pravzaprav se ne, le normalno živim, pravilno jem, trudim se oditi v posteljo pravi čas, poskrbim za to, da je oprema pripravljena, da je vizir čelade očiščen, da je ekipa dobro pripravljena in da tam vlada dobro vzdušje. Različni dirkači, ki prihajajo sem s s tem le stežka spopadajo, sam pa sem obkrožen s pravo ekipo, dobrimi mehaniki, imam odlične pnevmatike, dobro strategijo in vse se bo odločalo takrat, ko nastopi dirka.

Kako pa so se po vašem mnenju spremenile tukajšnje dirke od takrat, ko ste prvič nastopili pa do danes.

No, proga še vedno ostaja enaka, seveda pa je paddock precej bolje organiziran, veliko več je zanimanja gledalcev in medijev. Ko sem sam prvič nastopal dirki nihče ni posvečal prevelike pozornosti, veljalo je prepričanje, da je to zbirališče norcev, sedaj pa vsi spremljajo zadevo bolj zavzeto in z večjim zanimanjem. Seveda je tukaj tudi več generalnih pokroviteljev in vsega kar spada zraven. A ko zapremo vizir je še vedno vse tako kot je bilo nekoč.

Pa vendar, celoten preostali svet motošporta vse več pozornosti namenja varnosti, medtem ko tu stvari ostajajo enako nevarne.

Ja, res je, a nihče nikogar ne sili da nastopa tukaj, nikomur tega ni potrebno početi. To počnemo zato ker si tega želimo. Dirke tukaj potekajo že 100-120 let, preživele so dve svetovni vojniin niti Hitler jih ni mogel ustaviti. Poleg tega ima otok Man svojo vlado, svojo oblast, ki počne kar hoče. Vsi pa si dirk želijo in ih čutijo. Za zunanjega opazovalca smo zgolj kup blaznežev. Celoten vrvež, proga dogajanje, je svet nekaj posebnega. Ja, je nevarno, a v tem enostavno ne želimo govoriti in ko se kdo smrtno ponesreči, gre, v trenutku ga ni več in ga obžalujemo, a naslednji dan smo vsi nazaj na pisti. Enostavno ni ustavljanja.

Kateri pa je vaš najljubši del proge ?

Celo progo imam resnično rad. Imam pa sedaj svoj ovinek, gre za kombinacijo levega-desnega in še enega levega zavoja. Ne vem, zakaj sem si ga izbrala, vseeno pa sem si ga. To je bilo leta 2013, in še danes se mi zdi to nekaj boljšega.


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Družina ni verjela vanjo

    V najnovejšem intervjuju, ki ga je dala za revijo People, je Jennifer Aniston razkrila, da na svoji poti do uspeha v igralskem svetu ni bila deležno ravno močne podpore s strani svoje družine. Posledično ni bila dovolj samozavestna, vase je začela verjeti šele v svojih dvajsetih letih. »To mi je uspelo […]

  • Ta je ena izmed Tanjinih najljubših

    Slovenska igralka in pevka Tanja Ribič je na družbenem omrežju objavila fotografijo, na kateri na rdeči preprogi pozira skupaj z možem, Brankom Đurićem Đurom. Gre pa za prav posebno premiero, premiero filma V deželi krvi in medu (In the Land of Blood and Honey), v katerem je leta 2011 zaigral Đuro, […]

  • Alarm: nam grozi kolaps sistema skrbi za starejše?

    Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, potrebujejo pa asistenco pri vsakodnevnih opravilih. Do nje smo upravičeni v starosti, ob invalidnosti in v še nekaj drugih primerih, oziroma takrat ko lahko z njo nadomestimo institucionalno varstvo (denimo bivanje v domu za […]

  • Anna Paynich s kristali do magičnega uspeha

    Anna Paynich se je nedavno vrnila iz Pariza, kjer pa ni zgolj odkrivala lepote mesta zaljubljencev. »Pariz je moj drugi dom, tam sem tokrat predstavljala svojo knjižno uspešnico Brezpogojna ljubezen na izposojo. Vesela sem, ker je tudi tam na voljo v večjih knjigarnah,« veselo pokima in hiti pripovedovati, da je njena […]

  • Kraljica se odpoveduje dolžnostim – to zdaj dela Kate

    Kate Middleton je uradno postala pokroviteljica dobrodelne angleške organizacije Family Action, ki zagotavlja podporo (tako finančno kot podporo na področju mentalnega zdravja) za družine, ki so se znašle v revščini, družbeni izoliranosti ali se srečujejo s kakšno drugo […]

  • Peter Poles si je ogledal zgodbo koruptivnih dejanj

    Kriminalna drama v ospredje postavlja preiskavo sporne gradnje stavbnega kompleksa in koruptivna dejanja vpletenih, v glavnih vlogah pa igrajo Primož Vrhovec, Uroš Fürst, Jana Zupančič, Pia Zemljič, Niko Goršič, Borut Veselko, Jelena Perčin, Ivo Barišič, Lejla Korać, Katarina […]

  • S kokainom, ki so ga pretihotapili iz Slovenije v Avstrijo zaslužili milijon evrov, roka pravice jih je dosegla

    Med 16 aretiranimi sta tudi dva Slovenca. Kriminalna združba je bila aktivna predvsem v Celovcu, Beljaku in v okolici Vrbskega jezera. V okviru preiskave so aretirali 16 oseb, 15 jih je še v preiskovalnem priporu. Med osumljenimi so večinoma Avstrijci, trije Bosanci in dva Slovenca. Nekateri so delali kot kurirji, drugi so skrbeli […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 78.828 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: