Ustavite se.

Enostavno pritisnite tipko STOP.

Ne premikajte se.

Ni več zahtev.

Je pa obveza.

Tukaj sem, da vam pomagam.

Temu hitremu vlaku je zmanjkalo tirov.

Dovolj je avionov, prometa, šol, nakupovalnih centrov, sestankov…

Razbili smo besni vrtinec iluzij in obveznosti.

Vse tisto, kar vam je preprečevalo, da bi pogledali proti nebu in gledali zvezde, poslušali morje in ptičje petje, se kotalili po travi, nabirali sadove v naravi, se nasmehnili živali v naravi, občudovali gore… In poslušali zdrav razum. Nujno je bilo to razbiti.

Ne moremo se več igrati bogov. Naša obveza je obojestranska. Kot je bila od nekdaj, vendar smo na to pozabili. Prekinjamo z distrakcijami, da vam prinesem to novico: NISMO V REDU. Nihče od nas ni v redu. Vsi trpimo.

Veliki požari, ki so v lanskem letu uničili pljuča Zemlje, vas niso ustavili. Niti ledeniki, ki se topijo, vas ne ustavijo. Mesta, ki poplavljajo, vas ne ustavijo. Niti zavedanje, da ste edini odgovorni za šesto masovno izumiranje… Niste me poslušali.

Res je težko prisluhniti, ko ste tako zavzeti. Ko se borite, da se povzpnete vse višje in višje za udobnosti, ki ste jih sami ustvarili. Temelji pa propadajo. Zvijajo se pod težino vaših izmišljenih želja.

Pomagala vam bom. Poslala vam bom nevihto v vaša telesa. Poplavila vaša pljuča. Izolirala vas bom kot polarne medvede na ledeni gori. Me sedaj slišite?

NISMO V REDU. Nisem vaš sovražnik. Sem zgolj glasnik. Vaš zaveznik. Sem sila, ki bo vrnila ravnotežje. Sedaj me morate poslušati. Kričim, da vas zaustavim. VSTAVITE SE. UTIHNITE. POSLUŠAJTE. Sedaj poglejte v nebo. Kakšno je? Ni več toliko avionov. Kakšen je zrak? Poglejte v oceane. Kakšni so? Poglejte reke. Kako so one? Poglejte zemljo. Kako je?! Poglejte vas same. Kako ste?!

Ne morete biti zdravi v bolanem ekosistemu. Ustavite se! Mnogi so sedaj v strahu. Ne ustvarjajte demonov iz vaših strahov. Ne dovolite, da dominira. Naj vam govori. Poslušajte njegovo modrost. Naučite smejati se z očmi.

Pomagala vam bom, če me boste poslušali.