Kaj so me v Burmi naučile nune

Dostikrat me kdo vpraša, kaj so me naučili menihi Burme. Menihi? Bolj nune. Menihi so bili na drugem koncu meditacijskega centra. No, ko sem že pomislila, da bi lahko kar živela v tistem čudovitem občutku miru, sproščenosti, brezskrbnosti, v meditacijah in opazovanje narave … Sem po mesecu dni ugotovila, da kar rada pogledam kakšnega moškega, tako da – kariera nune mi je hitro splavala po vodi.

Kaj so me naučile? Uf, ogromno … Ves čas govorijo o tem, da moraš imeti pravilen pogled. Torej živeti pravilno. Kaj je pravilno?

Prvo: Bodi dober, delaj dobro. Vse misli, dejanja se vračajo kot bumerang. Vsaka misel, vsako dejanje, vsaka sprožena energija ima svojo posledico. Lahko lažeš ljudem, lahko lažeš tudi sebi, a naravnemu zakonu vesolja/narave ne moreš. V naravi ni nič izgubljenega. Tako je tudi tu – če narediš nekaj dobrega, se ti bo to nekje nekako povrnilo. Prav tako vse slabo.

Ko se tega v globino sebe zaveš, sploh ni več vprašanja ali bi nekaj skrivoma naredil ali ne, kaj reskiral in koga užalil, morda kradel ali ne … Oni se sploh ne pogovarjajo, kaj je prav in kaj ne (v stilu naših krščanskih zapovedi), ker je tako logično vsem, da: Zakaj bi kradel, če mi bo to nekje nekako odvzeto? Zakaj bi komu storil hudega, če bo nekje drugje hudo storjeno meni? Zakaj bi lagal, če bom moral ob tem odplačati svojo lekcijo?

In res, tam na vaseh nimajo nič ključavnic, še šip na oknih ne. Tako je vsem normalno, da se ne krade. Še pomislijo ne na to.

Drugi princip mi je že težje živeti: Bodi v trenutku, tukaj in zdaj.

Ljudje večino časa, energije in skrbi posvečamo prihodnosti – kaj bo, če bo, ko bo, kaj če …; ali preteklosti: joj, zakaj sem tako naredil, zakaj se je to zgodilo, kako je bilo včasih lepo … A preteklosti ne moremo spremeniti, pričakovana prihodnost pa se v večini primerov sploh ne uresniči. Če se damo v točno ta trenutek tukaj in zdaj, ugotovimo, da nam nič ne manjka.

Zares okušaš in živiš življenje, če si v danem trenutku. Ko ti je lepo, občuti to lepoto v vsej svoji veličini in ob tem niti ne pomisli na to, kako bo hudo, ko je bo konec. Tudi ko ti je težko, občuti to težo, bolečino, ne je ignorirati, ne bežati z mislimi stran od nje, ker zgolj zato, ker si nekoč občutil bolečino, lahko zares ceniš in občutiš prijetnost.

Tretji princip mi je zanimiv: Vedno teži za ravnovesjem. Povsod. Narava sama po sebi teži po ravnovesju. A ni zanimivo, da je v svetu vedno približno polovica moških in polovica žensk? Kako to, da se nikoli ne zgodi, da bi bilo na svetu 1 milijarda žensk in 8 milijard moških? Ali obratno, a mi je misel na prvi primer ljubša  Tudi po hujših vojnih časih, ko prevladujejo ženske, narava nekako poskrbi, da se sčasoma spet ustvari ravnovesje. Prav tako povsod drugod.

Naj se še tako upiramo, nikoli ne moremo biti močnejši, kaj šele pametnejši od narave same. Smo del narave, zato ti naravni zakoni delujejo tudi v nas in preko nas. Če si v eni skrajnosti, te narava sili iz te cone, da boš dosegel ravnovesje. Če naprimer ješ preveč hrane, bo to škodilo telesu, imel boš težave, dokler ne ustvariš ravnovesja, ki ga narava želi. Pa tudi na prvi pogled neopazne lastnosti ljudi – če si zares pozoren, lahko opaziš, da ljudje, ki so stalno navzven najbolj evforično veseli, v sebi ponavadi nosijo globoke žalosti in depresije. Že med standup komiki je ogromno depresije. Tisti, ki so najbolj vzvišeni in nesramni, imajo verjetno v sebi močan manjvrednostni kompleks. Celo pari, ki imajo največ močne goreče strasti in evforije zaljubljenosti, imajo ponavadi tudi najbolj dramatične prepire in bolečine. Ni ene skrajnosti brez druge. Ker narava potrebuje ravnovesje.

Pravo srečo in notranji mir, so mi pravili v Burmi, najdeš v ravnovesju vsega.

Četrti princip pa je čustvena nenavezanost. Ko nekaj dokončaš, moraš to pustiti … “Just do your job best you can and then let it go.” Pretirana navezanost rojeva slabe energije, strah in trpljenje ob ogroženosti, da bi to izgubili – pa naj si bo to misel, čustvo, predmet ali oseba. Prav nenavezanost prinese svobodo in ti dopušča, da v življenju stopaš dalje. Nuna v Burmi me je prav okarala, ko sem ji pokazala svojo knjigo, jo ljubeče stisnila v naročje in čustveno rekla: “To je moj prvi otrok.” “Petra, obstala si v času izdaje te knjige, ki je že leta nazaj. To ni tvoj otrok. To je le knjiga. Dala si jo v svet, spusti jo torej. Ne navezuj se tako na njo, ker si ujetnica njene energije, kot bi ena navadna knjiga gospodarila tebi in ne ti njej. Vsak neprijeten komentar nad njo te bo zato sesul, vsak pozitiven pretirano navdušil. To ti ne bo prineslo sreče in miru. Zgolj izčrpava te in ti jemlje energijo, ki bi jo lahko uporabila za ustvarjanje nove knjige ali česa drugega.”

Še dolgo sem rabila, da je moje visoko čelo razumelo, kaj mi je želela sporočiti. Res je – manj bi se morali navezovati na stvari, tudi ljudi. Že v partnerstvu – če imaš res iskreno rad človeka in nimaš te bolestne pretirane navezanosti, mu pustiš svobodo. Če želi oditi, ker je to zanj bolje, ga ne vleči in navezuj nazaj. To ni ljubezen, to je posesija. Podobno je pri produktih, idejah, mislih. Ustvarjaj, delaj, gradi … ozavesti svoj dosežek in ga spusti, naj gre v svet.

Ob tem se zavedaj, da je vse minljivo. Hiša stoji, nekoč je ne bo več; prijatelj te drži za roke, enkrat te ne bo več; zdajle je dan, kmalu ga ne bo več; midva sva, nekoč naju ne bo; še navadna dih in izdih sta minljiva. Vse okoli nas je minljivo. Ko se tega globoko zavemo, se nehamo oklepati stvari. Naša odgovornost in moč je v tem, da storimo vse, kar je naši moči, kakor najbolj v danem trenutku znamo in zmoremo. In potem pustimo, naj se zgodi, kar se mora zgoditi. Kakšen bo izid, ni več v naših rokah, zato se niti ne opirajmo nanj.

Oni gredo celo še bolj v globino – niti na svoje lastno življenje se ne navezuj, saj bo zagotovo enkrat minilo. Ga spoštuj, a se nanj ne navezuj. Iz strahu pred smrtjo ne živimo bogatega življenja, kot bi ga sicer lahko.

Lao Tzu pravi: “If you realize that all things change, there is nothing you will try to hold on. In you aren’t afraid of dying, there is nothing you can’t achieve.”

Sicer enostavno in suvereno o tem govorim, ampak v resnici mi je kar težko vedno živeti po teh principih. No, se pa trudim. Saj pravijo, da je vseživljenski trening, da se tem principom čimbolj približaš.

Petra Škarja, v knjigi Najdi svojo srečo in mir


shopycart


Nedavne objave:

  • Dan z Erter Pust: Skrbna mamica od jutra do večera

    “Moji dnevi so divji, raznoliki in do podrobnosti ves dan sproti tudi načrtovano usklajevani, saj družinske obveznosti mamice dveh otrok in novinarski poklic zahtevajo 24-urno pripravljenost in odzivnost,” pravi simpatična Erter, ki je z nami delila, kako poteka njen dan. 6.45 Običajna ura, ko vstanem, takrat ko ne vodim oddaje Dobro jutro. […]

  • Nataša Muševič: Ko bo od izumov živelo tudi lokalno okolje

    Seznam njenih sposobnosti, znanj in talentov je dolg – je avdioinženirka, intermedijska umetnica, producentka elektronske glasbe, skladateljica, pevka in specialistka za studijsko snemanje zvoka. Kot izumiteljica revolucionarnega 3D-tiska kovin si najbolj želi, da bi od njenih izumov lahko živelo tudi domače, lokalno okolje. Skupaj s projektno ekipo […]

  • V tej državi so piloti prisiljeni lagati, kje letijo ! Ko pa strmoglavijo, jih nihče sploh ne išče !

    Foto: Twitter Večina letaliških stez tukaj uradno ne obstaja, z njih se zato ne sme vzletati, prav tako tudi ne pristajati na njih. Govor je o amazonskem pragozdu, kjer so majhna letala edino možno prevozno sredstvo. Ker je večina vzletno-pristajalnih stez nezakonitih, morajo piloti lagati, kje letijo. To pomeni, da ko letala izginejo, je težko […]

  • Ambasadorji EnduroGP: Stephane Peterhansel

    Ob pričetku letošnje sezone EnduroGP (ki se ta konec tedna začenja v Nemčiji) objavljamo kratek pogovor z motoristično legendo, Stephanom Peterhanslom, prvim ambasadorjem športa. Peterhansel ali gospod Dakar, kot ga marsikdo naslavlja, je na legendarnem reliju Paris-Dakar zmagal kar 13-krat (šestkrat z motociklom in sedemkrat z avtom). […]

  • Preprosta gesta zdravnika, ki izboljšuje varnost pacientov

    The post Preprosta gesta zdravnika, ki izboljšuje varnost pacientov appeared first on Slovenia Shop. […]