Konoplja, rastlina s (pre)mnogimi imeni

Avtor: Dr. Silvija Zeman, Međimursko veleučilište v Čakovcu

S konopljo je povezanih veliko različnih imen, ki imajo večkrat različno definicijo, denimo konoplja, kanabis, trava, marihuana, gandža, indijska konoplja, industrijska konoplja, navadna konoplja, medicinska konoplja… Veliko imen povzroča veliko zmede, prav tako pa rastlino spremljajo dolgoletna prohibicija in kriminalizacija ter mnogo z njo povezanih mitov in dezinformacij. V času globalizacije in dostopa do spletnih virov je še posebej težko ločiti dejstva od zmot in eden od prvih korakov je, da si vsaj v osnovi razjasnimo, kaj ta rastlina sploh je in kaj ni.

Konopljo ali latinsko Cannabis sativa L. uvrščamo v botanični rod Cannabis, družino Cannabaceae (konopljevke), ki spada v red koprivovcev, razred dvokaličnic in deblo kritosemenk. Predvidevamo, da ta rastlina izvira z mokrih območij v Aziji, človek pa jo je že zelo zgodaj spoznal in začel gojiti za zelo široko uporabo.

Zaradi dolge zgodovine sobivanja človeka in te rastline se je razvilo mnogo podvrst/sort konoplje, še posebej v zadnjem času, in danes jih je na tisoče z zelo spevnimi poimenovanji, denimo banana kush, blue dream, gooberry, hell’s OG, jack the ripper, ACDC in podobno. Zaradi mnogih križanj, tako načrtnih kot tudi spontanih v naravi, je nedvoumna taksonomska razvrstitev težka in je še danes predmet mnogih strokovnih razprav.

Razvrščanje

Prva razvrstitev je razvidna iz Botanice Pinax Theatre Botanica iz leta 1623, avtorja Casparja Bauhina, toda že sredi 18. stoletja je Carl von Linnaeus dal novi okvir za nomenklaturo, opisano v Species Plantarum, kjer je konoplja opisana kot ena vrsta Cannabis sativa. Leta 1785 je Lamarck predlagal dve vrsti konoplje, in sicer Cannabis sativa, vrsta, ki je prisotna predvsem na zahodu, in Cannabis indica, divja vrsta, ki raste v Indiji in sosednjih državah. Ta delitev je bila kmalu ovržena in Lindley je znova potrdil Linnaeusovo tezo, da obstaja le ena vrsta konoplje.

Šele leta 1924 so v stroki predstavili novo vrsto Cannabis ruderalis, Schultes in sodobniki pa so 1974 utemeljili ločeno vrsto Cannabis indica. Tako smo dobili ločitev na tri vrste: sativa, indica in ruderalis. Razprava, ali resnično lahko postavimo ločnico med te tri vrste, pa se nadaljuje do današnjega dne.

Molekularna biologija

Nov vpogled v to vprašanje so omogočila orodja molekularne biologije, ki so potrdila, da je pri današnjih sortah in križancih nemogoče oziroma znanstveno neutemeljeno postaviti ločnico med sativo, indico in ruderalisom in da imamo v resnici le eno botanično vrsto, tj. Cannabis sativa L.

Tudi poimenovanja industrijska konoplja, navadna konoplja ali medicinska konoplja praviloma povzročajo dodatno nepotrebno zmedo, saj gre za razlikovanje po namenu uporabe, poimenovanje pa sicer ne zrcali niti botaničnih razlik niti razlik v razmerjih in količinah učinkovin. Tako se denimo pojem medicinska konoplja (medical cannabis) v različnih državah lahko razume precej različno, ponekod to pomeni visoko vsebnost THC, v drugih visoko vsebnost CBD, v tretjih integralne produkte in podobno.

Najpogosteje je poudarek na standardizaciji in na širšem razumevanju tega pojma, ki se tako ne omejuje zgolj na »medicinsko konopljo« kot na snov, ampak na skupek različnih dejavnikov. Tudi pri pojmu industrijska konoplja obstajajo različna razumevanja, ki so vezana zlasti na (različno) nizko vsebnost THC. Priznani strokovnjaki, med katere štejemo tudi dr. Hanuša in dr. Meiri, se strinjajo, da obstaja le ena botanična vrsta, tj. Cannabis sativa L, ki pa jih lahko ločujemo glede na vsebnost aktivnih učinkovin na kemovarje in po namenu uporabe.

Čas je za ureditev področja

Zaradi mnogih izjemnih potencialov te rastline je čas, da začnemo odprt in strokovni dialog o tej rastlini in njenih učinkovinah, pri čemer želim opozoriti, da naj se začne že s (pravim) poimenovanjem. Že pri tem nas čaka precej dela; od mednarodnih konvencij dalje, začenši z (sicer zastarelo) Enotno konvencijo ZN o mamilih (1961), ki denimo dosledno ločuje med pojmom cannabis (cvetni vršički, socvetje) in cannabis plant (rastlina).

Številne države so navedeno napačno uporabile in so na seznam prepovedanih drog v prvo skupino uvrstile kar celotno rastlino, s čimer so (ne)hote znatno pripomogle k dodatni stigmatizaciji področja, kar pa je že druga problematika, ki presega namen tega prispevka.

Preberite še:


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave:

  • Veliko vlaknin v nosečnosti zmanjša tveganje za celiakijo

    Znanstveniki iz Norveške so odkrili, da se za osem odstotkov zmanjša tveganje za celiakijo pri otrocih, če njihove mame v nosečnosti zaužijejo deset gramov več vlaknin. Nosečnice, ki so zaužile največ vlaknin (več kot 45 gramov na dan), so imele za 34 odstotkov manjše tveganje v primerjavi z […]

  • Če na poti ne uživamo, potem je nujno, da nekaj spremenimo

    Rada imam svoje ljudi, ljudi, ki me obkrožajo in predvsem – ki me razumejo. Rada sem tudi sama. Velikokrat pa se znajdem na neverjetnih mestih, kjer spoznavam neverjetne ljudi, ki jih morda spoznam le mimobežno. In nedavno tega sem imela priložnost spoznati zanimivo osebo, ki mi je pravzaprav potrdila tisto, česar sem se pravzaprav […]

  • V novo desetletje s še več moči in udobja

    Vse skupaj se je pri ‘Modrih’ začelo leta 2010, ko je na trg vstopila prva generacija motociklov, ki so imeli narobe obrnjeno glavo motorja. Danes, skoraj deset let kasneje govorimo o izredno dovršenih modelih tretje generacije, ki niso navduševali zgolj zaradi videza, temveč so nasmešek na obrazu pod čelado […]

  • V Pakistanu umrl slovenski alpinist Janez Svoljšak

    Na alpinistični odpravi na šesttisočak Tahu Rutum v Karakorumu v Pakistanu je v baznem taboru umrl 25-letni slovenski vrhunski alpinist Janez Svoljšak iz Škofje Loke. Po prvih informacijah je med spanjem malo pred četrto uro zjutraj globoko zahropel, izgubil zavest in prenehal dihati. V baznem taboru so takoj začeli […]

  • Sovrstniki so Ingrid radi poniževali

    Simpatična voditeljica Ingrid Ulaga, ki ima svet slavnih v malem prstu, bo čez poletje pridno delala in hodila le na krajše dopuste in izlete. A njej je tako čisto prav. »Samo da preživim nekaj dni na morju s prijatelji, brez obveznosti. To mi je dovolj in takrat sem najsrečnejša,« pravi. Najbolje se sicer […]