V povprečju naj bi škrtal z zobmi kar vsak sedmi otrok (pogosteje med četrtim in šestim letom) ter vsaka odrasla oseba v določenem življenjskem obdobju. Enako pogosto se pojavlja pri moških in ženskah. Človek se lahko razvade zaveda, večkrat pa se bruksizem pojavlja na podzavestni ravni.
Kaj je vzrok ?
Mehanizem nastanka ni pojasnjen. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh v stresu in tistih, ki imajo tudi sicer motnje spanja; pri ljudeh, ki pogosteje uživajo kofein, zdravila, alkohol, cigarete, droge; kot sopojav pri nevroloških boleznih in poškodbah osrednjega živčevja; pri genetski nagnjenosti. Nekateri krivijo tudi neusklajen griz (previsoke plombe, neustrezne protetične nadomestke), a vendar so to tezo s študijami ovrgli.
Nočni ali spalni bruksizem
Glede na čas pojavljanja ločimo dnevni bruksizem (bruksistično dogajanje poteka v budnem stanju) ter nočni ali spalni bruksizem, ki ga uvrščamo k motnjam spanja, kamor spadajo tudi smrčanje, močenje postelje, hoja v spanju, govor v spanju.
Ljudje, ki škrtajo z zobmi v spanju, se tega običajno ne zavedajo in jih na to opozorijo partnerji, ker ne morejo spati. Kdor škrta z zobmi, ga lahko na to zjutraj opozori ustno-obrazna bolečina.
Bruksisti večinoma normalno spijo. Škrtanje se najpogosteje pojavlja v plitvejših fazah spanja, manj v fazi REM, najmanj pogosto pa v globokih fazah spanja. V povprečju je epizod stiskanja in/ali škrtanja pet na noč, posamezna epizoda pa traja od osem do devetdeset sekund.
Posledice bruksizma
Navada stiskanja in/ali škrtanja ima velik vpliv na kakovost življenja – posledice niso le estetske, ampak tudi funkcionalne. Zaradi dolgotrajnega stiskanja in/ali škrtanja se pojavijo ponavljajoči se (jutranji) glavoboli; boleče in občutljive (predvsem zjutraj) žvečilne mišice; bolečine in pokanje v čeljustnem sklepu; spremembe v čeljustnem sklepu in oteženo odpiranje ust; bolečine v ušesu; obraba, klinasti defekti, zlomi, poki zob in protetičnih nadomestkov; preobčutljivost in skelenje zob; znižanje griza.
