Verjetno ste že kdaj vsaj slišali, če ne doživeli tako imenovan »rebound« odnos. Gre za odnos, ki se tvori takoj po propadu stare in intenzivne zveze, ki je pustila rane, njen namen pa je predvsem poskus pozabljanja starega partnerja in samoceljenje.
A tovrstni odnosi so redko dolgotrajni, prav tako ne vključujejo veliko ljubezni.
Kdor se ga poslužuje, po večini nima pri sebi predelano za nazaj. Nosi bolečino, ki jo želi zgladiti, ne pa razrešiti. Enim to seveda uspe, drugim ne. Tako ne moremo za sveto trditi, da tovrstni odnos ne more pomagati ali se razviti v nekaj stalnega.
Tak odnos deluje ko/če:
- je oseba iskrena (ni ji težko priznati, da je ravno iz zveze in zakaj se je ta končala)
- oseba ve, da je pretekla zveza 100% končana (za njo lahko žalujejo, a po njej več ne hrepenijo)
- je oseba angažirana v novem odnosu (družijo se zaradi ljubezni in odprtosti, ne pa zaradi pozabljanja)
- se je pretekli odnos končal na lep način, brez zamer
- je oseba bila tista, ki je odnos samoiniciativno zapustila (če je bila oseba zapuščena, se lahko sooča z nizko samopodobo, pomanjkanjem zaupanja in čustveno nestabilnostjo)
Tak odnos NE deluje, ko/če:
- oseba od novega partnerja pričakuje, da bo nadoknadil vse, kar je bilo zamujeno s starim
- oseba v nov odnos vstopa z bolestnim strahom, da bo nov partner ponovil zgodbo starega
- oseba od novega odnosa pričakuje vse veliko hitreje (celoten proces želijo hitreje speljati)
- oseba v nov odnos vstopi brez analize starega in tako ohranja možnost, da ponovi stare napake
- oseba ni to, kar je v samem bistvu (nosi masko, da ugaja)
- oseba v nov odnos vstopa s preveč »prtljage« ( ne predela stvari za nazaj)
