Moja zdravnica 2019: Vesna Kaloh, dr. dent. med., specialistka čeljustne in zobne ortopedije

»Strokovnih veščin se je vedno mogoče priučiti; prijaznost, simpatičnost in pozitivizem pa črpa vsakdo v sebi,« pravi moja zdravnica leta 2019 Vesna Kaloh. Prav pri ortodontskem zdravljenju so, kot opozarja, čakalne vrste nerazumljivo dolge – v Sloveniji na ortodontski aparat čaka kar 14 tisoč otrok, na Štajerskem otroci čakajo celo več kot osem let. »Najbolj boli, da že nekaj let poslušamo o presežkih v proračunu in dobičkih ZZZS, za otroke in njihove zobe pa ni denarja.«

Prava moč se skriva v dobri volji, pozitivnem razmišljanju in optimističnem gledanju v prihodnost, je zapisano na spletni strani ambulante. So zato vaši pacienti tako množično glasovali za vas?

»Moč je v nasmehu« pravi naš slogan in tako se lotevamo tudi svojega dela. Ne gre samo za moj osebni pristop, ampak pristop celotne ekipe, ki trenutno šteje 11 članov in se še povečuje. Pred petimi leti sva se z možem odločila za reorganizacijo koncesijske zasebne ortodontske prakse, v kateri se je delalo klasično – asistentka in jaz. Marko je prevzel papirologijo, marketing ambulante in komunikacijo s pacienti na družbenih omrežjih, tako da sem se lahko posvetila pacientom. To se je izkazalo kot dobra poteza, in ko sva zaradi širjenja ambulante zaposlovala nove ljudi, sva vedno izbirala na podlagi osebnostnih značilnosti. Strokovnih veščin se je mogoče priučiti, prijaznost, simpatičnost in pozitivizem pa črpa vsakdo v sebi. Ali pa tudi ne. In pri nas za slabo misleče ni prostora.

Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da ste ortodontka, obisk pri vas pa nič ne boli…

Pri nas res ne boli, boli potem doma čez nekaj ur, ko aparat začne delovati … (Smeh.) Res je, da imamo prednost pred drugimi vejami zobozdravstva, kaj šele pred medicinskimi strokami, kjer se ukvarjajo s hudimi boleznimi. Lažje je biti nasmejan, ko s svojim delom lepšaš obraze, nasmehe in dviguješ samozavest ter kakovost življenja ljudi.

Kdo so vaši pacienti – so to predvsem otroci oziroma mladi, ki potrebujejo aparat?

Med aktivnimi pacienti, tistimi, ki nosijo aparat, je približno tretjina otrok, ki jih je v našo ambulanto napotil osebni zobozdravnik. Pri njih je ortodontska obravnava krita iz zdravstvenega zavarovanja. Dve tretjini pa je samoplačnikov. Večinoma so to odrasli, vse več je tudi otrok. Velik del naših pacientov so tudi otroci, ki čakajo na aparat in pri katerih letno pregledujem, kako se razvijata njihovo zobovje in obraz. Teh je več kot 700, na ortodontski aparat se namreč čaka več kot osem let – najprej dve leti in pol, da otrok sploh pride na prvi pregled, nato pa še šest let na aparat. Take ali še daljše čakalne dobe imamo na Štajerskem, v Prekmurju, na Koroškem, v ljubljanski regiji in na Obali so nekoliko krajše.

Ortodontsko zdravljenje pri nas potrebuje okoli 40 odstotkov otrok od treh do 18 let, čakalne dobe pa so nerazumno dolge. Zakaj?

ZZZS nam kot plačnik storitev plača le 60 novih primerov na leto. Če upoštevamo število naših pacientov v čakalni vrsti za aparat (več kot 700), hitro ugotovimo, zakaj se tako dolgo čaka. Rešitev je zgolj v tem, da se ambulantam doda program (recimo, da bi nam ZZZS plačal od 80 do 90 novih primerov) ali da se podeli več koncesij novim ortodontom. Druga rešitev, o kateri razmišlja stroka, je vpeljava doplačil za ortodontske storitve ali zvišanje težavnosti nepravilnosti, ki jo krije zavarovalnica. V tem primeru bi aparat v breme ZZZS dobili samo tisti z največjimi nepravilnostmi. Že zdaj je tako, da otroci, ki imajo manjše, le estetske nepravilnosti, aparata ne dobijo. Sama imam dva majhna otroka in kot mama povsem razumem stisko staršev otrok, ki si zelo želijo ravnih zob, pa si tega ne morejo privoščiti. Najbolj boli, da že nekaj let poslušamo o presežkih v proračunu in dobičkih ZZZS, za otroke in njihove zobe pa ni denarja.

Zakaj je pomembno, da nepravilnosti v rasti zob in položaju čeljusti čim prej odpravimo?

Največji krivec za nepravilen razvoj čeljusti in postavitev zob so okolna mehka tkiva – predvsem mišice, ki pritiskajo na kosti in zobe ter jih usmerjajo. Mišice prožijo živci. Dlje traja neka nepravilna aktivnost mišice in živca, teže jo preusmerimo. Ko z aparatom postavimo zobe na pravo mesto, je pomembno, da tudi okolne mišice (jezik, ustnice, lice) naučimo, da delujejo pravilno, kar poveča stabilnost doseženega položaja zob. Prej se tega lotimo, zlasti pri večjih funkcionalnih odklonih, prej in bolj smo uspešni.

Kakšni pa so danes aparati – še vedno srebrne žičke in zvezdice na zobeh?

Zvezdice na zobeh so še vedno standard v ortodontiji, ki ga pri otrocih krije zavarovalnica. Za estetske nosilce – bele zvezdice, ki so bodisi plastične bodisi keramične – je treba doplačati, drugih estetskih in prijaznejših rešitev poravnave zob pa zavarovalnica ne krije. To je, poleg dolgih čakalnih dob, tudi razlog, da je tudi med otroki vse več samoplačnikov. Ko staršem pojasnimo prednosti sodobnih ortodontskih rešitev, namreč pogosto izberejo to možnost.

Govoriva o nevidnih opornicah, ki so narejene z računalniško tehnologijo. Kakšne so njihove prednosti?

Gre za sodobno metodo premikanja zob, ki je tako izpopolnjena, da je primerna za tako rekoč vse ortodontske nepravilnosti. Večinoma je hitrejša od obravnave s fiksnim ortodontskim aparatom, pa tudi manj boleča in precej bolj predvidljiva. Med obravnavo ni izrednih kontrol, ki so pri fiksnih aparatih zelo pogoste, tudi ustna higiena je neprimerno enostavnejša. Uporabniki nevidnih opornic (predvsem otroci in najstniki), ki se ukvarjajo s športom ali igrajo kak inštrument, nimajo nikakršnih težav, prav tako lahko jedo tako rekoč vse, saj opornice pred jedjo snamejo in nato vstavijo nazaj.

Veliko ljudi nima ravnih zob, kdaj bi morali obiskati ortodonta?
Posledice nepravilno postavljenih zob so estetske, funkcionalne in sistemske. Če ortodont oceni, da gre za manjši estetski odstop od idealne postavitve, je stvar posameznika, kako dojema to nepravilnost. Presledek med zgornjimi zobmi lahko deluje čisto simpatično, če se lastnik takega zobovja sproščeno smeji, lahko pa pomeni veliko frustracijo in v tem primeru bi morali obiskati ortodonta.

Obisk ortodonta pa je nujen pri resnih funkcionalnih odstopih od idealne postavitve zob, ki lahko povzročajo vrsto težav – poleg težav z žvečenjem še težave s sklepom, bolečine v vratu in hrbtenici. Postavitev čeljusti in zob ter tako imenovane orofacialne funkcije (žvečenje, dihanje, požiranje, lega jezika) namreč vplivajo na razvoj celotnega skeleta in držo. Pravilna postavitev in obremenitev ob zagrizu sta ključni, če želimo zobe ohraniti dolgoročno. Pravilno postavljene zobe tudi lažje čistimo in tako zmanjšamo verjetnost nastanka zobne gnilobe in parodontalne bolezni, ki lahko vplivata tudi na druge bolezni, kot so astma, možganska kap, srčni infarkt, prezgodnji porod.

Tisti pacienti, ki lahko, gredo zaradi čakalnih dob raje k zasebniku. Zdi se, da naš zdravstveni sistem zobozdravstvo posredno sili v samoplačništvo.

Zobozdravstvo je tako rekoč že povsem v polju samoplačništva. Koliko stvari morate denimo doplačati, če obiskujete splošnega zobozdravnika s koncesijo ali v zdravstvenem domu? Skoraj vse, ki so za vas pomembne. Kako dolgo traja zdravljenje pri zobozdravniku s koncesijo? Predolgo. Zakaj? Ker tudi splošni zobozdravnik dobi za koncesijo omejeno plačilo, s katerim mora poskrbeti za vse paciente v svoji ambulanti. Tako na žalost ne more ponujati oskrbe, kot bi jo sam želel. Oprema in materiali (tisti najboljši) namreč stanejo in trenutno stanje je pač takšno, da če želiš dobro ali najboljšo oskrbo, si jo moraš urediti samoplačniško. Kar seveda ni prav, saj bi morala država oziroma ZZZS bolje poskrbeti za vse nas, ki za zdravje plačujemo na različne načine.

Vse več Slovencev odhaja k zobozdravniku v tujino, največ na Hrvaško. Nekateri vaši kolegi poudarjajo, da je tak dentalni turizem nelojalna konkurenca.
Moj pokojni oče je bil splošni zobozdravnik, tako da sem tako rekoč odraščala v ambulanti. Živeli smo v Zgornji Kungoti in več kot 90 odstotkov očetovih pacientov je ob koncu njegovega delovanja prihajalo iz Avstrije. Z večino je imel prijateljski odnos, k njemu niso prihajali samo na popravilo zobovja, ampak tudi na klepet, ki je včasih trajal precej dlje kot sam poseg. Morda bi to že lahko označili za nekakšno prvinsko obliko dentalnega turizma … (Smeh.)
Sicer pa bi rada poudarila, da je konkurenca zgolj in samo dobrodošla, saj je gibalo napredka. In to na vseh področjih. Brez konkurence se ljudje polenimo in ujamemo v coni udobja, kar pa ni dobro za naše odjemalce. Še zlasti, če imaš reden mesečni priliv od države, ki ti zagotavlja socialno varnost. Povsem jasno in razumljivo se mi zdi, da ljudje iščejo najboljše rešitve zase. Avstrijci k nam, Slovenci na Hrvaško, Hrvatje v Bosno in Srbijo, Srbi v Makedonijo, Bolgarijo … – sama s to »selitvijo narodov« nimam nikakršnih težav.

Glede nižjih cen pa – morali bi se zavedati, da cena ne vključuje le denarja, denar je le ena izmed sestavin cene. Glavne komponente cene, ki so morda celo pomembnejše od denarja, so: kakovost (ki jo boste našli, a tudi plačali povsod), strokovnost, zadovoljstvo in čas ter stroški, ki nastanejo z izbiro terapevta iz oddaljenejših krajev. Če ceno razumemo tako, ne moremo več govoriti niti o nižjih cenah, kaj šele o precej nižjih cenah naših južnih kolegov. Pomembno se mi zdi poudariti tudi, da pri ortodontski obravnavi ne kupujete kosa plastike ali žice, ampak predvsem načrt za premike svojih zob, ki morajo biti za estetski dosežek harmonično umeščeni v obraz. Zato preverite, ali govorite s strokovnjakom, ki ima poleg ustrezne formalne izobrazbe (specializacija iz ortodontije) tudi dovolj izkušenj z aparati, ki vam jih ponuja. Tudi in še posebej v ortodontiji namreč velja znani rek: »Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.«

Če bi želeli v Sloveniji povsem odpraviti čakalne dobe v zobozdravstvu, bi morali imeti do 500 programov otroškega in odraslega zobozdravstva več, denarja za to pa ni. Kako torej iz tega začaranega kroga?

Poglejva primer: delavec v proizvodnji je plačan za osem ur dela na dan. Če želi delodajalec zaradi povečanega obsega naročil narediti vse, kar želi naročnik, lahko to reši tako: ali delavcu plača več za več opravljenih ur ali pa zaposli nove ljudi. Sicer lahko zgolj odkloni naročila ali pa prosi naročnika za podaljšanje roka. V zobozdravstvu imamo prav to situacijo in na žalost se je država odločila za zadnjo varianto – za podaljšanje roka, ki se kaže v daljših čakalnih vrstah, kar je izredno slabo za paciente.

Tudi zobozdravniki se srečujete z vse več birokracije. Preobremenjeni družinski zdravniki že dolgo opozarjajo ne le, da jih je premalo, ampak da jim že tako omejen čas za bolnike jemlje tudi vse bolj obsežna administracija. Zdaj se soočamo že s kolektivnimi odpovedmi. Kako gledate na to?

S svojimi kolegi družinskimi zdravniki resnično sočustvujem, saj so brutalno preobremeni. Resnično si je težko predstavljati, v kakšni birokratski godlji so. V tolažbo, sicer slabo, je le to, da se podobno dogaja tako rekoč na vseh področjih, v upravi, sodstvu… Povsod, ampak res povsod, se pozablja na ljudi in na iskanje najboljše rešitve za določeno težavo. Namesto tega smo priča temu, ko sistem zapletenih birokratskih labirintov, ki so največkrat sami sebi namen, dobiva prednost pred človekom. Narobe svet.

V zdravstvu se je nakopičila vrsta težav, od finančnih, kadrovskih do organizacijskih. Kje bi jih morali začeti reševati?
Najprej si je treba priznati, da bo treba za zdravstvo nameniti več denarja. To je osnova. Glede drugih stvari (organizacijskih, kadrovskih…) pa verjamem, da imajo kolegi, ki se že leta trudijo spremeniti sistem, zadosti znanj in vedenj, samo prisluhniti jim je treba.
Naj ob tem dodam, da se v naši ambulanti vsi trudimo dati pacientu občutek, da je najpomembnejši. Tako vzpostavljamo pozitivno okolje, v katerem je vsem lažje – nam kot terapevtom in pacientom. V splošnih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih, kjer je že tako preveč nezadovoljstva, je to težje. Zato se trudim tudi kot pacientka na te stvari gledati z veliko razumevanja do medicinskih sester, zdravnikov in drugega osebja. Ker niso sami krivi za to klavrno ozračje. Zato tudi, ko sem v vlogi pacientke, poskušam s prijaznostjo, spoštljivostjo in potrpežljivostjo risati nasmehe na obraze zaposlenih.


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • FOTO: V Antalyo za 163 evrov, v Afriko za 3052 evrov

    ANTALYA Obisk turške Antalye vas bo v tem trenutku prišel najceneje. V eksotični Turčiji se srečujeta evropska in azijska kultura, kar se odraža tudi na izjemno bogati kulinariki. Počitnice vključujejo sedem nočitev v dvoposteljni sobi z zajtrkom v hotelu z dvema zvezdicama. 163 EVROV SANTORINI […]

  • Obeta se novo partnerstvo – Bajaj snubi Triumpha

    Bajaj, ki je mimogrede tudi velik solastnik znamke KTM, si želi pod Triumphovo blagovno znamko proizvajati motocikle srednje prostorninske kapacitete. Pogovori o prevzemu oziroma prodaji naj bi bili zelo blizu zaključku, v roke Indijcev pa bi, če bo do stiska rok prišlo, Triumph moral priti do konca leta 2020. In […]

  • Čarobna Nica, avtomobili in ženske

    Zgolj z nahrbtnikom na ramenih me je pot vodila iz Trsta v Rim in nato iz Rima v sredozemsko mesto na jugu Francije, znano kot mondeno letovišče slavnih, razvajenih in bogatih turistov – Nico. V skladu s slovesom mesta, imenovanega tudi Nice la Belle (Nissa la Bella in Niçard), kar pomeni čudovita Nica, sem si […]

  • Olja za lepo kožo

    Olja so pomemben del naše prehrane, saj vsebujejo obilo snovi, ki niso le koristne, ampak celo nujne za zdravje, nekatera olja pa lahko uporabljamo tudi za nego telesa v kozmetične namene. Predstavljamo vam izbrano paleto takšnih olj in njihove največje odlike. Gorčično olje Je dober vir enkrat nenasičenih […]

  • V Splitu so se zbrali žurerji z vsega sveta; plesalo 120.000 obiskovalcev

    Sedmi festival Ultra Europe je v Split privabil žurerje z vsega sveta. Kako tudi ne, saj so tam nastopila največja imena elektronske glasbe, kot so Axwell, Steve Angello in Sebastian Ingrosso. Enega redkih povratniških nastopov so priredili tudi Swedish House Mafia. Na novem prizorišču Park Mladeži se je zvrstilo […]

  • FOTO: Miha po dolgih letih ni več pavšalist s prikolico

    Najuspešnejši plesalec iz šova Zvezde plešejo Miha Perat je tisti, kateremu zaradi strastnega plesa vsako sezono plesnega šova prisodijo kakšno romanco. No, Miha je zasebno srečno poročen z Danijelo, s katero ima dva otroka, sina Etiena in hčerko Sofio. Ujeli smo ga po dopustu, ki pa je bil […]

  • Urška in Tomaž Draž menita, da smo Slovenci dobro oblečeni

    Pravkar ste predstavili novo kolekcijo obutve v sodelovanju z Alpino. Kako se je začela ta zgodba ? Tomaž: Superga izhaja iz udobja, ampak včasih je bilo težko dobiti res lepe. Danes je to trend, pred petimi, šestimi leti pa jih ni bilo. Iz te potrebe oziroma želje, da bi na predstavitvi kolekcije na tednu mode […]