Motoristi smo vendarle bolj varni (statistika 2018)

V letu 2018 se je na slovenskih cestah zgodilo 941 prometih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik enoslednih vozil. Kljub temu, da je številka visoka, pa je v primerjavi z letom 2017 nižja za kar 14 %. Smrtno se je ponesrečilo 18 voznikov, kar je za 38% manj, kot leto prej. Žalostno petletno povprečje (2014-2018) pa pravi, da na cestah vsako leto umre 23 voznikov enoslednih vozil.

Bo že moralo držati, da je rizik padca oziroma nesreče povezan z večjo hitrostjo in zmogljivostjo vozila, saj je delež motoristov vselej oziroma vsako leto bistveno večji od deleža mopedistov. Lani sta zaradi posledic prometne nesreče umrla dva mopedista in 16 motoristov, razmerje pa se v preteklih petih letih ni kaj dosti spreminjalo. Ko je govora o lažjih in težjih telesnih poškodbah, je večji del smole še vedno na strani motoristov, saj telesne poškodbe utrpi približno dve tretjini motoristov in tretjina mopedistov. Glede na število registriranih motociklov in mopedov (podatki sledijo v nadaljevanju), bi lahko sklepali, da so motoristi statistično vendarle bolj spretni oziroma previdni pri vožnji svojega vozila.

Pričakovano je, da se največ prometnih nesreč zgodi v toplejših mesecih, najbolj rizična meseca pa sta junij in avgust. V lanskem letu je bil najbolj črn mesec september, v katerem je umrlo 8 motoristov, oziroma skoraj polovica vseh umrlih motoristov.

Izgovorov ni, o svoji usodi odločamo predvsem sami

Če se motoristi radi izgovarjamo, da smo predvsem ogroženi, to najverjetneje ne bo povsem držalo, saj kar dve tretjini prometnih nesreč s poškodbami ali bolj tragičnimi rezultati povzročimo sami.

V obdobju 2014-2018 so največ prometnih nesreč povzročili motoristi stari med 35 in 44 let (586 prometnih nesreč), kar pa ne pomeni, da je ta starostna skupina motoristov najbolj ogrožena. Sodeč po podatkih statistike, v to skupino spadajo motoristi stari med 45 in 54 let. Pri tem je potrebno v ozir vzeti predpostavko, da je skupina motoristov starih med 35 in 54 let, pravzaprav najbollj množično zastopana.

Izkušnje pomagajo, najpogostejši vzrok za nesrečo še vedno hitrost in smer vožnje

Izkušnje in dolg vozniški staž bi seveda morala vplivati na varnost posamezne skupine motoristov, kar generalno potrjuje tudi statistika. V skoraj polovici vseh prometnih nesreč so namreč udeleženi vozniki, katerih vozniški staž je krajši od 5 let, med njimi pa so najbolj rizični tisti, ki motocikel vozijo od enega do treh let. Praktično enako razmerje velja tudi za poškodbe in smrti, ki so posledica prometnih nesreč, ni pa rečeno, da se tudi med vozniki z daljšim stažem ne najdejo začetniki pri vožnji motociklov, saj statistika te skupine motoristov ne vodi posebej.

Med vzroki za prometne nesreče še vedno prednjači neprilagojena hitrost (46%), sledi nepravilna smer vožnje (20%, kar lahko verjetno pripišemo prvemu vzroku), med najpogostejšimi vzroki pa najdemo še neprimerno varnostno razdaljo, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil prednosti. Kar 94% umrlih voznikov, pri katerih je bil vzrok za nesrečo prevelika hitrost ali nepravilna smer vožnje, je bilo tudi povrzočiteljev prometne nesreče.

Pijani motoristi in mopedisti niso redkost

Da je motocikel pri nas predvsem sredstvo za preživljanje prostega časa, kažejo tudi podatki, da se največ prometnih nesreč zgodi v času vikendov, najmanj pa v začetku tedna. Če smo še nekoliko bolj natančni, največ prometnih nesreč se zgodi med 14 in 18 uro.

Uživanje alkohola je med slovenskimi motoristi kot kaže še vedno problem, saj so se lani zgodile kar 103 prometne nesreče, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola (95 nesreč v letu 2017). Zaradi alkohola je v zadnjih petih umrlo 22 motoristov, poškodovanih pa je bilo skoraj 450 motoristov. Lani sta zaradi alkohola umrla dva voznika enoslednih vozil, oba pa sta vozila moped. Na neodgovornost nekaterih motoristov in mopedistov kaže tudi podatek o povprečni stopnji alkoholiziranosti, ki med povzročitelji znaša kar 1,21 g/kg (2016).

Polovica vseh nesreč s smrtnim izidom se zgodi v bližini doma oziroma v isti upravni enoti, kjer ponesrečeni tudi sicer prebiva.

Število motociklov in mopedov se je v zadnjih desetih letih močno povečalo

V Sloveniji je bilo v letu 2018 registriranih 122.656 enoslednih motornih vozil, (v letu 2008 jih je bilo 77.913). Največji prirastek je bilo zaznati leta 2017, ko je v veljavo stopila zakonodaja, ki zahteva registracijo koles s pomožnim motorjem (cca 21.000 kosov).

Med cestami so pričakovano najbolj varne avtoceste, saj v letu 2018 na avtocestah ni umrl niti eden motorist, zgodba pa je popolnoma obratnana državnih glavnih in regionalnih cestah, kjer je umrla velika večina vseh motoristov. Nesreče s težjimi in lažjimi poškodbami se najpogosteje zgodijo na občinskih cestah.

Ne glede na statistiko, pa je mogoče opaziti, da se varnostni trendi med motoristi in tistimi, ki pri varnosti v cestnem prometu morajo odigrati pomembno vlogo, spreminjajo na bolje. Prizadevanja AVP, Policije, AMZS in številnih drugih motorističnih društev, bi morala ob enakem tempu, dolgoročno izboljšati varnost motoristov in mopedistov. Menim, da jim za zdaj uspeva. Z ozirom na dejstvo, da se število motociklov in mopedov hitro povečuje, število nesreč pa se statistično bistveno ni spremenilo, lahko sklepamo, da se je za varnost naredilo veliko. Veliko pa je seveda tudi na nas samih. Zato pozdravljamo vse preventivne akcije Policije, vse brezplačne in plačljive delavnice, ter vsakršno osveščanje motoristov in pozivanje k varni vožnji. Vzemimo si čas, ne življenja.

Srečno.


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • Babice in dedki so v družini neprecenljivi

    A tudi ljubezen starih staršev ne sme postati samoumevna. Treba si jo je zaslužiti, pri čemer so pomembni odnosi med vsemi generacijami v družini. Otroci z izjemnim čustvenim nabojem doživljajo nekoga, ki ga imajo radi in ga spoštujejo tudi njihovi starši: »Kadar je mamica bolna, pride babica in […]

  • Telovadimo v prijetni svežini bližnjega gozda

    Če vaša rekreacija postaja vse bolj monotona in vas vedno iste vaje v zatohli telovadnici že spravljajo ob pamet, je čas za osvežitev. Pobegnite v gozd, kjer so temperature znosnejše, narava pa polna energije, ki si jo lahko načrpate tudi zase. Že deset minut je dovolj, pravijo strokovnjaki, pa boste po […]

  • Podnevi varuška, ponoči rock zvezda, vse to in še več je Petra Rakić

    Sebe pogosto opišete z besedami: rojena na Hrvaškem, odraščala v Ljubljani, s srbskim poreklom … Tako je, moja mama je Hrvatica iz Zagreba, oče pa Srb iz Banjaluke, ki se je v najstniških letih preselil v Kranj. Spoznala sta se na počitnicah v Poreču in se prav tam odločila zasnovati […]

  • Zvezdnica Melrose Placea pristala na psihiatriji

    57-letna hollywoodska zvezdnica Heather Locklear, najbolj znana po svoji vlogi v znameniti nadaljevanki Melrose Place, za katero je bila štirikrat nominirana za zlati globus, že nekaj leti živi na robu zakona in pameti. Bori se namreč z odvisnostjo od alkohola in psihoaktivnih substanc. Profimedia Heather junija lani po […]

  • Na svojem domu se je v krogu družine za vedno poslovil igralec Peter Fonda

    Fonda je v petek zjutraj umrl na svojem domu v Los Angelesu, obkrožen z družino. Uradni vzrok smrti je bila odpoved dihanja zaradi pljučnega raka. “Z globoko žalostjo sporočamo novico, da je Peter Fonda umrl,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil tiskovni predstavnik družine. […]

  • Robbie Williams uživa na počitnicah na Formenteri

    Robbie, ki je že pred časom odkrito spregovoril glede svoje zasvojenosti z alkoholom, drogami in tabletami, pravi, da je lahko samo svoji soprogi Aydi še kako hvaležen, da ga vedno znova spravi na pravo pot. Družina slavnega glasbenika, ki je obiskala Formentero – otok z najlepšo evropsko plažo, sicer s […]

  • Prekmurski Slovenci smo pridobili zavest, da smo en narod, ena skupnost, ena družina

    Slovenci od štajerskih goric do Sečoveljskih solin, od belokranjskih brez do triglavskih strmin, pa tudi Slovenci zunaj državnih meja so z združitvijo prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pridobili na različnih področjih. Pridobili so naravne lepote panonske ravnine s pšeničnimi polji. Pridobili […]