Naravna vina: Nedorečena, a vedno bolj priljubljena

Oznaka naravna vina, ki se tako pri nas kot v svetu precej uporablja, uradno ni določena. Zato si jo marsikdo razlaga po svoje. Obstajajo ekološki (in še strožji biodinamični) certifikati, a ti dovoljujejo marsikateri dodatek, ki ga ‘pravi’ naravni vinarji zavračajo. Po drugi strani obstajajo vinarji, ki nimajo nobenega uradnega certifikata (res pa v svoja vina minimalno posegajo), pa so priznani kot naravni. Kateri so pravi in kateri ne, kaj sploh so naravna vina in kako naj potrošnik, ki si želi piti naravna vina, ta spozna, smo povprašali nekaj ljudi, ki vsak na svoj način vplivajo na slovensko vinsko sceno. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da tudi stroka ni enotna. Ker je verjetno trend naravnih vin trend prihodnosti, je najbolje, da si o njih, na podlagi svojih izkušenj, ustvarite svoje mnenje.

Primož Štajer, promotor naravnih vin

V Sloveniji in nekaterih sosednjih deželah precej ljudi enači oranžna, torej macerirana bela z naravnimi vini in obratno. Ko omenimo naravna vina, precej sogovornikov odvrne, aha, to so tista ta oranžna …

Pojem naravna vina ni uradno definiran, zato je pogosto predmet žolčnih razprav. Francija je po mojem vèdenju prva, ki si že nekaj let prizadeva urediti področje naravnih vin. V Evropi in širše namreč obstaja kar nekaj dobro in resno organiziranih konzorcijev (VinNatur, Vini Veri, Renaissance des appellations …), ki so za svoje člane postavili jasne, predvsem pa zelo stroge kriterije. Osnova za pridelavo naravnih vin je ekološko, biodinamično ali podobno sonaravno delo v vinogradih, kjer je (za naravna vina) prepovedana uporaba sintetičnih herbicidov, pesticidov, sistemikov in umetnih gnojil.

Filozofija minimalnih posegov pa se nadaljuje tudi po trgatvi. Po mojem mnenju je najpomembnejši del pridelave vin z minimalnimi posegi fermentacija. Ta naj bo spontana, torej z uporabo kvasovk, ki so na grozdju in v kleti, ne pa z uporabo selekcioniranih komercialnih kvasovk, ki vino pogosto povsem oddaljijo od značilnosti mikrolokacije, kjer je bilo grozdje pridelano – torej od terroirja. Tudi malolaktična fermentacija (razkis) poteka spontano. Vinu ni nič dodano ali odvzeto – tu govorim o kislinah, taninih, sladkorju, aromah … pa tudi mehanski posegi so omejeni na minimum.

Tako ni mehanskega ali biokemičnega bistrenja in stabilizacije, prav tako se vino pred stekleničenjem ne filtrira, ali pa je uporabljen zgolj filter za odstranitev najbolj grobih delcev. Dodatek sulfitov (žvepla) je minimalen, pri nekaterih vinih pa ga vinarji sploh ne dodajo. Takšna vina navadno mnogo intenzivneje odražajo značilnosti mikrolokacije, kjer so nastala, kar je nekaterim všeč, drugim spet ne.

Prof. dr. Tatjana Košmerl (Biotehniška fakulteta)

‘Naravna’ vina so lahko opazno drugačna, kar jim omogoča dobro prepoznavnost. Pridelava naj bi bila bolj sonaravna glede na ostalo pridelavo hrane in pijače. Glede senzoričnih lastnosti navadno niso bistra, so intenzivneje obarvana, v vonju delujejo lahko bolj oksidativno (z izraženo ocetno kislino), v okusu pa bolj trpka, lesena, neharmonična – skratka drugačna in za zagovornike bolj resnična in dejanskega okusa po grozdju.

Če pogledamo zakonodajni vidik: promet z motnimi vini ali vini z usedlino je prepovedan; določene so največje vsebnosti kemijskih parametrov; vino s trajno odločbo v prometu mora biti fizikalno-kemijsko in mikrobiološko stabilno (Uradni list RS št. 32/2000; 43/2004; 16/2008). Za promet nikakor niso primerna vina s prepoznano napako ali boleznijo, niti ne vina, v katerih še potekajo mikrobiološki procesi. Enološka praksa (fizikalni postopki in sredstva) je namenjena ohranjanju naravnosti in sortne prepoznavnosti, izboljšanju kakovosti, doseganju obstojnosti, stabilnosti in harmonije. Opuščanje napisanega pa žal lahko vodi tudi v drugačnost v smislu senzorike ter nedoseganje kakovostnih standardov.

Moda na področju vin narekuje nove pridevnike, kot so ‘oranžna’, ‘naravna’, ‘živa’ … vina, s tem pa tudi možnost identifikacije pridelovalca s pridelkom. S strokovnega stališča je to korak nazaj v tehnologiji pridelave vina, vsekakor pa postavlja ‘konvencionalne’ vinarje v neenakovreden položaj. Če ni naravno, je torej umetno, če ni živo, je mrtvo? Pozabljamo, da sta grozdje in vino naravni pridelek.

Robert Gorjak (vinska šola Belvin)

Vino je vedno obrtni izdelek, saj nikoli ne nastane samo od sebe, ampak v sodelovanju narave in človeka. Znanje človeka je vedno potrebno. Takoj ko nekatera vina označimo za naravna, se pojavi vprašanje, kakšna so potem ostala vina? Nenaravna, umetna? Poleg tega oznaka deluje elitistično. Naravnih vin ni, definicija ne obstaja, razlaga je prepuščena prosti interpretaciji posameznika, skladno s sodobnimi trendi, kjer ima prek družbenih omrežij vsakdo možnost soditi o vsem.

Z oznako ‘naravna vina’ nekateri imenujejo vina, v katera minimalno posegamo. Kar je seveda pozitivno, saj je globalni trend zmanjšati vpliv na okolje. Mnoga tovrstna vina so odlična, a ne vedno. Vinarji s premalo znanja napake v svojem vinu mimogrede pripisujejo ‘naravni pridelavi’ in se tako po domače ‘šlepajo’ na trenutno velik trend. Ideja čim manj posegati v vino tudi ni najboljša. Prav na podlagi znanja in izkušanj se vinar odloča, kdaj, kako in s čim poseči v vino in kdaj ga pustiti, da v miru zori. Le tako je končni izdelek lahko dober. Sicer bi bil lahko vsakdo vinar.

Biodinamična in ekološka pridelava sta jasno definirani, tako da potrošnik točno ve, kakšno vino kupuje, čeprav tudi slednji oznaki ne zagotavljata kakovosti. Obstajajo pa druge, nedefinirane oznake, ki ustvarjajo zmedo, še posebej med laiki. Tako imenovana naravna vina so lahko tudi motna, oranžna (bela macerirana), lahko pa tudi ne, kar ljudi še dodatno zmede. Da se razumemo, seveda sem za to, da je vino čim bolj avtentično in da je pridelava trajnostna. Predvsem pa želim, tukaj ni odpustkov, da je vino dobro. Če ni, mi je prav malo mar za kakršnekoli oznake.

Jurij Osole (lastnik TaBara Ljubljana)

Prvovrstno vino je tisto, ki je uživalo v svojih naravnih lastnostih brez dodajanja kakršnihkoli sestavin, ki bi lahko zasenčile njegov naravni okus. Za nas je to vznemirljiva izkušnja, s katero želimo ohraniti neokrnjeno vrednost narave v sodelovanju s človeškim delom. Naravno vino prihaja iz minimalnega tehnološkega posega v zemljo, v grozdje in vino, brez uporabe kemičnih dodatkov in človeških manipulacij. V TaBaru smo se odločili za naravna vina, ker verjamemo v njihovo filozofijo, predvsem pa kakovostne ponudbe teh v Ljubljani primanjkuje.

Večina slovenskih gostov prihaja v TaBar, poleg hrane, uživat naravna vina, vendar ozaveščenost tujcev glede naravnih vin še vedno prevladuje, kar nakazujejo tudi številčnejši obiski. Naša vinska karta je izključno slovenska, prav to lastnost cenijo tujci, ki prihajajo z vsega sveta. Še več, smo edina restavracija, kjer se večina vinske karte lahko poskusi na kozarec, namreč vsakemu gostu želimo ponuditi možnost, da se zaljubi v filozofijo naravnih vin in v vina, kot smo se v ta zaljubili tudi mi. 

Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Znani Slovenci navdušeni nad pravljičnim filmom

    Dogajanje v Koloseju je bilo pestro že pred začetkom filma, saj so se otroci družili in se fotografirali s svojimi junaki – odlično predstavo je pripravila vlogerka Kaya Solo s prijatelji, ki je na premiero prišla v izvirnem Aninem kostumu in sabo pripeljala še Elzo in Krištofa. Kot Elza in Ana sta […]

  • Arnej je Tanjo Žagar vihtel po zraku

    V sobotni oddaji Pri Črnem Petru sta vzdušje pošteno popestrila pevka Tanja Žagar in profesionalni plesalec Arnej Ivkovič. Parček je posebej za oddajo pripravil koreografijo za naslovno pesem Vse je fajn in dokazal, da je mogoče tudi na Planetovo zabavno vižo izvajati turbulentne akrobacije. Arnej je med […]

  • 18-letno košarkarico Ivo so morali “rezati” iz vozila, utrpela je poškodbe glave

    18-letna Iva Šicar, sicer srbska košarkarica je izgubila nadzor nad vozilom znamke Fiat Punto in zletela s cestišča. Avtomobil je pristal na gradbišču in trčil v parkirano tovorno vozilo. 65-letni M. I., ki se je nahajal na območju gradbišča je lažje poškodovan – […]

  • Damjan Murko sprožil alarm za požar, ljudje so bili ujeti na vrhu stavbe

    Pevec pravi, da je sedaj pravi čas, da svoji zvesti publiki ponudi prav to – veliko smeha in po vseh teh letih še več edinstvene glasbe. V zadnjem času niza uspešnice za uspešnico in ni čudno, da je naredil ta velik korak naprej in ljudem ponudil svojo glasbo tudi na nosilcih zvoka, kar je v The post […]

  • FOTO: 13-letnica si je privoščila kopel, na telefon ni pozabila, potem se je zgodilo: trenutek, ki ga nikoli ne bo pozabila

    13-letna Nizozemka si je privoščila kopel, ni pa se mogla ločiti od mobilnega telefona, ki ga je obenem še polnila. V nekem trenutku je moral telefon pasti v vodo, takrat pa jo je stresla elektrika. Glasen krik je slišala dekličina mama in hitro pritekla v kopalnico. Takoj je poklicala na pomoč. […]

  • Slavljenec DeVito dobil simpatično čestitko

    Igralec in filmski ustvarjalec Danny DeVito je 17. novembra praznoval 75. rojstni dan. Ob tej priložnosti je na družbenih omrežjih prejel številne čestitke svojih slavnih kolegov, med drugim se je nanj spomnil tudi 47-letni igralec in nekdanji rokoborec Dwayne ‘The Rock’ Johnson. Mišičnjak, s […]

  • Dvokolesne igre prestolov

    Letošnje sezone je torej konec. Z zadnjo dirko ter z večernim tradicionalnim sprejemom in podelitvijo priznanj se je sklenila že ena sezona. Kaj je prinesla? Veliko in malo. Prvaka imamo, junakov pa je več. Prvi junak je prvak: Marc Marquez (Honda). Letos si je z dvanajstimi zmagami v devetnajstih dirkah privozil že […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 72.758 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: