Naravna vina: Nedorečena, a vedno bolj priljubljena

Oznaka naravna vina, ki se tako pri nas kot v svetu precej uporablja, uradno ni določena. Zato si jo marsikdo razlaga po svoje. Obstajajo ekološki (in še strožji biodinamični) certifikati, a ti dovoljujejo marsikateri dodatek, ki ga ‘pravi’ naravni vinarji zavračajo. Po drugi strani obstajajo vinarji, ki nimajo nobenega uradnega certifikata (res pa v svoja vina minimalno posegajo), pa so priznani kot naravni. Kateri so pravi in kateri ne, kaj sploh so naravna vina in kako naj potrošnik, ki si želi piti naravna vina, ta spozna, smo povprašali nekaj ljudi, ki vsak na svoj način vplivajo na slovensko vinsko sceno. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da tudi stroka ni enotna. Ker je verjetno trend naravnih vin trend prihodnosti, je najbolje, da si o njih, na podlagi svojih izkušenj, ustvarite svoje mnenje.

Primož Štajer, promotor naravnih vin

V Sloveniji in nekaterih sosednjih deželah precej ljudi enači oranžna, torej macerirana bela z naravnimi vini in obratno. Ko omenimo naravna vina, precej sogovornikov odvrne, aha, to so tista ta oranžna …

Pojem naravna vina ni uradno definiran, zato je pogosto predmet žolčnih razprav. Francija je po mojem vèdenju prva, ki si že nekaj let prizadeva urediti področje naravnih vin. V Evropi in širše namreč obstaja kar nekaj dobro in resno organiziranih konzorcijev (VinNatur, Vini Veri, Renaissance des appellations …), ki so za svoje člane postavili jasne, predvsem pa zelo stroge kriterije. Osnova za pridelavo naravnih vin je ekološko, biodinamično ali podobno sonaravno delo v vinogradih, kjer je (za naravna vina) prepovedana uporaba sintetičnih herbicidov, pesticidov, sistemikov in umetnih gnojil.

Filozofija minimalnih posegov pa se nadaljuje tudi po trgatvi. Po mojem mnenju je najpomembnejši del pridelave vin z minimalnimi posegi fermentacija. Ta naj bo spontana, torej z uporabo kvasovk, ki so na grozdju in v kleti, ne pa z uporabo selekcioniranih komercialnih kvasovk, ki vino pogosto povsem oddaljijo od značilnosti mikrolokacije, kjer je bilo grozdje pridelano – torej od terroirja. Tudi malolaktična fermentacija (razkis) poteka spontano. Vinu ni nič dodano ali odvzeto – tu govorim o kislinah, taninih, sladkorju, aromah … pa tudi mehanski posegi so omejeni na minimum.

Tako ni mehanskega ali biokemičnega bistrenja in stabilizacije, prav tako se vino pred stekleničenjem ne filtrira, ali pa je uporabljen zgolj filter za odstranitev najbolj grobih delcev. Dodatek sulfitov (žvepla) je minimalen, pri nekaterih vinih pa ga vinarji sploh ne dodajo. Takšna vina navadno mnogo intenzivneje odražajo značilnosti mikrolokacije, kjer so nastala, kar je nekaterim všeč, drugim spet ne.

Prof. dr. Tatjana Košmerl (Biotehniška fakulteta)

‘Naravna’ vina so lahko opazno drugačna, kar jim omogoča dobro prepoznavnost. Pridelava naj bi bila bolj sonaravna glede na ostalo pridelavo hrane in pijače. Glede senzoričnih lastnosti navadno niso bistra, so intenzivneje obarvana, v vonju delujejo lahko bolj oksidativno (z izraženo ocetno kislino), v okusu pa bolj trpka, lesena, neharmonična – skratka drugačna in za zagovornike bolj resnična in dejanskega okusa po grozdju.

Če pogledamo zakonodajni vidik: promet z motnimi vini ali vini z usedlino je prepovedan; določene so največje vsebnosti kemijskih parametrov; vino s trajno odločbo v prometu mora biti fizikalno-kemijsko in mikrobiološko stabilno (Uradni list RS št. 32/2000; 43/2004; 16/2008). Za promet nikakor niso primerna vina s prepoznano napako ali boleznijo, niti ne vina, v katerih še potekajo mikrobiološki procesi. Enološka praksa (fizikalni postopki in sredstva) je namenjena ohranjanju naravnosti in sortne prepoznavnosti, izboljšanju kakovosti, doseganju obstojnosti, stabilnosti in harmonije. Opuščanje napisanega pa žal lahko vodi tudi v drugačnost v smislu senzorike ter nedoseganje kakovostnih standardov.

Moda na področju vin narekuje nove pridevnike, kot so ‘oranžna’, ‘naravna’, ‘živa’ … vina, s tem pa tudi možnost identifikacije pridelovalca s pridelkom. S strokovnega stališča je to korak nazaj v tehnologiji pridelave vina, vsekakor pa postavlja ‘konvencionalne’ vinarje v neenakovreden položaj. Če ni naravno, je torej umetno, če ni živo, je mrtvo? Pozabljamo, da sta grozdje in vino naravni pridelek.

Robert Gorjak (vinska šola Belvin)

Vino je vedno obrtni izdelek, saj nikoli ne nastane samo od sebe, ampak v sodelovanju narave in človeka. Znanje človeka je vedno potrebno. Takoj ko nekatera vina označimo za naravna, se pojavi vprašanje, kakšna so potem ostala vina? Nenaravna, umetna? Poleg tega oznaka deluje elitistično. Naravnih vin ni, definicija ne obstaja, razlaga je prepuščena prosti interpretaciji posameznika, skladno s sodobnimi trendi, kjer ima prek družbenih omrežij vsakdo možnost soditi o vsem.

Z oznako ‘naravna vina’ nekateri imenujejo vina, v katera minimalno posegamo. Kar je seveda pozitivno, saj je globalni trend zmanjšati vpliv na okolje. Mnoga tovrstna vina so odlična, a ne vedno. Vinarji s premalo znanja napake v svojem vinu mimogrede pripisujejo ‘naravni pridelavi’ in se tako po domače ‘šlepajo’ na trenutno velik trend. Ideja čim manj posegati v vino tudi ni najboljša. Prav na podlagi znanja in izkušanj se vinar odloča, kdaj, kako in s čim poseči v vino in kdaj ga pustiti, da v miru zori. Le tako je končni izdelek lahko dober. Sicer bi bil lahko vsakdo vinar.

Biodinamična in ekološka pridelava sta jasno definirani, tako da potrošnik točno ve, kakšno vino kupuje, čeprav tudi slednji oznaki ne zagotavljata kakovosti. Obstajajo pa druge, nedefinirane oznake, ki ustvarjajo zmedo, še posebej med laiki. Tako imenovana naravna vina so lahko tudi motna, oranžna (bela macerirana), lahko pa tudi ne, kar ljudi še dodatno zmede. Da se razumemo, seveda sem za to, da je vino čim bolj avtentično in da je pridelava trajnostna. Predvsem pa želim, tukaj ni odpustkov, da je vino dobro. Če ni, mi je prav malo mar za kakršnekoli oznake.

Jurij Osole (lastnik TaBara Ljubljana)

Prvovrstno vino je tisto, ki je uživalo v svojih naravnih lastnostih brez dodajanja kakršnihkoli sestavin, ki bi lahko zasenčile njegov naravni okus. Za nas je to vznemirljiva izkušnja, s katero želimo ohraniti neokrnjeno vrednost narave v sodelovanju s človeškim delom. Naravno vino prihaja iz minimalnega tehnološkega posega v zemljo, v grozdje in vino, brez uporabe kemičnih dodatkov in človeških manipulacij. V TaBaru smo se odločili za naravna vina, ker verjamemo v njihovo filozofijo, predvsem pa kakovostne ponudbe teh v Ljubljani primanjkuje.

Večina slovenskih gostov prihaja v TaBar, poleg hrane, uživat naravna vina, vendar ozaveščenost tujcev glede naravnih vin še vedno prevladuje, kar nakazujejo tudi številčnejši obiski. Naša vinska karta je izključno slovenska, prav to lastnost cenijo tujci, ki prihajajo z vsega sveta. Še več, smo edina restavracija, kjer se večina vinske karte lahko poskusi na kozarec, namreč vsakemu gostu želimo ponuditi možnost, da se zaljubi v filozofijo naravnih vin in v vina, kot smo se v ta zaljubili tudi mi. 

Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Vremenska napoved: Slovenija in Evropa

    Naš vremenski pripomoček omogoča prikaz vremena za kraje v Sloveniji (napoved za 3 dni v 3 urnih intervalih) in Evropi (napoved za 3 dni v 24 urnih intervalih), temperaturo in pretok slovenskega morja, rek in jezer, količino zapadlega snega v Sloveniji, statistične podatke in vremensko napoved z besedo. Podatki so […]

  • To je nova ženska-mačka v filmu Batman

    Zoe Kravitz, hčerka glasbenika Lennyja Kravitza in igralke Lise Bonet, znana po vlogi v televizijski seriji HBO Male laži, je ženski-mački iz Batmana glas posodila že v Lego Batman Filmu iz leta 2017. Sedaj bo Catwoman, znana tudi z imenom Selina Kyle, odigrala še v filmu The Batman, ki v kinematografe po svetu po […]

  • Miranda Kerr že tretjič mamica

    Miranda Kerr, 36-letna avstralska manekenka, in njen mož, 29-letni poslovnež Evan Spiegel, ki po zakonskih vodah plujeta od maja 2017, sta se razveselila drugega skupnega otročka. Novinarji avstralske izdaje revije Marie Claire so o porodu poročali že konec preteklega tedna, zdaj pa smo dočakali še uradno […]

  • Hčerka glasbenika Lennyja Kravitza bo Catwoman v novem Batmanu

    Zoe Kravitz, hčerka glasbenika Lennyja Kravitza in igralke Lise Bonet, znana po vlogi v televizijski seriji HBO Male laži, je ženski-mački iz Batmana glas posodila že v Lego Batman Filmu iz leta 2017. Sedaj bo Catwoman, znana tudi z imenom Selina Kyle, odigrala še v filmu The Batman, ki v kinematografe po svetu po […]

  • Balkanska mladina bolje zvija džointe, kot pite

    Kokain v bureku ? Ja, tudi to lahko zasledite v neobičajnem videospotu skupine Leni Kravac. In prav okrog bureka oz. okrog pit, kot jih imenujejo v Bosni, so ustvarjalci spletli zgodbo, ki opisuje življenje mladine in hitro bledenje tradicionalnih vrednot, ki jih v njihove roke precej neuspešno predajajo starejše […]

  • Špela Grošelj najbolj srečna, ko teče s svojo 75-letno mamo

    “Ponedeljkov tek, bil si kar kulski. Motivacija za 7/10, hitrost nog 4/10, pulz soliden, mamina dobra volja in zagnanost za 12 točk! Ima jih 75, teče pa kot da bi bila 30,” je Špela Grošelj zapisala na svojem Instagram profilu in pokazala, da sta z mamo na teku zares uživali. Pevka se z mamo velikokrat The […]

  • 10 razlogov, zakaj se ne morete znebiti maščobe na trebuhu

    Maščoba na trebuhu je tista, ki je najbolj trdovratna in se je je najtežje znebiti. Tu je nekaj dokazanih razlogov, zakaj se te maščobe ne morete znebiti za vedno. Nekaj maščobe na trebuhu je v resnici dobro za vas. Maščoba tam varuje trebuh, prebavila in druge pomembne organe. A preveč […]


Iskanje po vsebini: