V redu je, če ste kdaj žalostni. Ne dolgujete nikomur pretvarjanja, da ste ves čas v redu in povsem uravnovešeni. Biti žalosten je del človeškosti.
Ni vaša naloga, da skrivate svoja čustva samo zato, da se bodo drugi počutili dobro. Četudi ljudje poskušajo utišati vašo bolečino, je ne potiskajte vase.
Potrebujete spodbudo, da date bolečino iz sebe in ne spodbudo, da čustva potlačite. Ne potrebujete potrditve drugih, da čutite, kar čutite.
Naučite se častiti svoje občutke, jih opazovati in očistiti tudi tiste, ki morajo iz vas. Naj gredo … Šele potem se lahko v vas naseli prava sreča in radost.
Nikar ne žrtvujte skrbi zase zato, da se bodo ljudje okoli vas počutili lagodno in udobno. Njihovo nelagodnje ni vaša težava, pač pa je to njihova zamejitev ali zaprtost.
Imate pravico čutiti, kar čutite. Izrazite svoja čustva, bodite iskreni. Če vam gre na jok, se izjočite. Če bi vriskali od sreče, vriskajte.
Govorite o bolečini, govorite o nori ljubezni in radosti.
Dovolite si. Imate pravico, da čutite in čustva izrazite.
Po navdihu Daniell Koepke
