O problemih psihiatričnega zdravljenja: “Če s človekom delamo kot s predmetom, ta postane predmet”

V oktobrski tiskani Sensi preberite osebno izpoved Manje, ki se je zdravila na psihiatrični kliniki v Polju

“Edina terapija so tablete” (izpoved Manje)

“Na sprejemni oddelek, to je zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice v Polju, sem bila zaradi manije proti svoji volji sprejeta letos poleti. Upirala sem se hospitalizaciji. Ker nisem želela sodelovati pri zdravljenju, so v dveh ali treh dneh poklicali sodne izvedence. Ko si v postopku, ti namreč država dodeli odvetnika; da imaš pravico tudi do zastopnika, ti nihče ne pove! Da ta sploh obstaja, sem sama prebrala na stenskem plakatu. Če sodnik odloči, da si nor, potem te legalno zaprejo in zdravijo. Nisem želela odvetnika, ki so mi ga po protokolu dodelili že lani, saj ta med razpravo sploh ni odprl ust. Ni se potegnil zame, mi je pa za zastopanje brez težav izstavil račun za 150 evrov.

Tokrat sem poklicala svojo osebno odvetnico, ki se je z njimi bojevala kakšni dve uri in pol. Vendar je praksa žal takšna, da po tem, ko se oni enkrat odločijo, lahko imaš celo vojsko odvetnikov, pa se ne zgodi nič. Ničesar ni dosegla, njen komentar po sestanku je bil: “Kot da govoriš zidu.”

Torej sem ostala notri. Najprej so mi prisilno dali tri injekcije za umiritev. Potem sem postala zombi, podobna vsem ostalim na zaprtem oddelku. Ves ljubi dan nisem delala drugega, kot kadila in jedla – hrano in tablete.

Osnovni pravici, ki sta ti kršeni na zaprtem oddelku, sta zrak in voda. Okna se ne dajo odpreti, ker je prejšnja predstojnica te ustanove menila, da so rešetke na oknih izraz nehumanosti. Ali ni še veliko bolj nehumano imeti v prostoru obupno slab zrak, poln vonja po potu, urinu in cigaretnem dimu, ker okna ne smeš odpreti?! Ženske smo imele dostop do svežega zraka (sprehod po terasi) dvakrat na dan po 20 minut; moški so bili na zraku trikrat na dan po eno uro. …

Manja B. (ime je spremenjeno) se je obrnila na nas v avgustu in izpovedala svojo izkušnjo psihiatričnega zdravljenja. Izročila nam je 30 podpisov sopacientov, ki so letošnje soparno poletje preživeli za zidovi psihiatrične ustanove v Polju. Na glas želijo povedati, da velika psihiatrična institucija zaprtega tipa ne lajša težav ljudi, ki jih je doletela psihična bolezen. Na lastni koži so namreč izkusili, kako toksična je pravzaprav psihiatrija.

Glas trideseterice iz Polja ni osamljen in tudi ne nekaj novega. Glasovi iz psihiatričnih ustanov so začeli odmevati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in bili so osnova za nastajanje različnih družbeno civilnih skupin in gibanj, ki so združevala tiste dovolj občutljive, ki jim ni bilo vseeno za soljudi. Še posebej ne za tiste, ki so zaradi različnih nesrečnih življenjskih okoliščin in stisk pristali zaklenjeni v ustanovah zaprtega tipa.

Iz intervjuja s prof. dr. Vitom Flakerjem

Prof. dr. Vito Flaker, predstojnik Katedre za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, je aktivist, ki si že dolga desetletja prizadeva, da bi bil glas zatiranih z družbenega roba slišan. Bil je med pobudniki gibanja IZ-hod, Direktnega socialnega dela in Meduze. Njegovo najaktualnejše področje delovanja je problematika duševnega zdravja in dezinstitucionalizacije. Z njim smo se pogovarjali o problemih psihiatričnega zdravljanjena pri nas; o tem, kako konkretno je videti primer pomoči ljudem v psihični stiski v Trstu, kjer so psihiatrične bolnišnice zaprli; zakaj je bila dezinstitucionalizacija tam tako uspešna in zakaj v Sloveniji traja že 50 let; med drugim boste izvedeli tudi o tem, kako pomembna je podpora svojcev in najbližjih, kadar se nekdo znajde v primežu stiske.

“Tablete so hostije razvitega kapitalizma”

“Če s človekom delamo kot s stvarjo, kot s predmetom, ta postane predmet. Pomembno je, da smo med ljudmi in da smo na njihovi strani, da smo priče njihovemu trpljenju. Ko ljudje končno spregovorijo, so poslušalci pomembni. Slišal sem ogromno pretresljivih zgodb o trpljenju, negotovosti, krivicah – hkrati pa tudi o osebnem pogumu, kljubovanju in zdržljivosti. Te zgodbe, ki so za zidovi pisarn, ordinacij, zavodov le žalostne zgodbe o nesreči posameznikov, o osebnem neuspehu, pričevanja o človeških pomanjkljivostih, so v resnici pričevanja o družbenih krivicah, o zlorabi moči tistih, ki nam vladajo, o profitu, ki ga kujejo na račun naše bede. In protistrup zoper osamljenost, ekonomizacijo in birokratizacijo je, da delamo skupaj, da delamo z drugimi.”

“Priporočam vam, da preberete knjigo hrvaškega psihiatra dr. Roberta Torra z naslovom Prava resnica o psihiatriji, v kateri boste iz prve roke izvedeli, da so psihiatri postali psihofarmacevti, ki so se znašli sredi zgodovinske in globalne epidemije predpisovanja močnih psihiatričnih zdravil. Tudi zaradi velikega prediagnosticiranja in psihiatrizacije resničnosti. Pred stoletjem so se psihiatri ukvarjali z majhno skupino oseb s hudimi psihičnimi stiskami, danes pa je v njihovi oskrbi veliko število ljudi z zelo majhnimi težavami. Tisti, ki imajo resno psihično stisko, tako ne dobijo primerne oskrbe, mnogi pa so hospitalizirani, četudi to ne bi bilo nujno potrebno. Psihofarmaki so zelo razširjene legalne droge, ljudje v bolnišnicah so jih prisiljeni uživati. Izkušnje ljudi govorijo o tem, da so službe duševnega zdravja, predvsem pa psihiatrične bolnišnice del sistema, ki ‘uničuje’ ljudi, jih onesposablja, jih izloča – iz tega pa se kuje dobiček. Diagnoze ima vsako leto več ljudi, kar je posledica industrije, ki širi svoj trg. Ljudje dobivajo in jemljejo velike doze dragih zdravil.”

“Stiska je izraz trpljenja, zatiranja, revščine. Kot izraz je subjektivna in moteča. Je škripanje kolesja, ki naj bi delovalo nemoteno. Ko stisko spremenimo v bolezen, postane to stvar, ki jo lahko obvladamo. Jo pospravimo v predal, dobimo strokovnjake, ki lahko z njo upravljajo, lahko kujemo dobiček iz ‘znanja’, ki ga stisnemo v tableto. Človeka, ki je pod vplivom zdravil, vsaj pomirijo, da ne dela težav, če ga že ne pozdravijo, da bi lahko spet delal. Tablete so hostije razvitega kapitalizma.”

“Zato pravim, da je to zločin. Pred 40 leti smo mislili, da so totalne ustanove edini način; lahko bi rekli, da smo zaradi nekih zgodovinskih okoliščin počeli neumnosti. Zdaj, ko obstajajo konkretni primeri, in to v naši neposredni bližini, ko so usmeritve Svetovne zdravstvene organizacije usmerjene v zapiranje norišnic, ko je to postala zadeva mainstreama, torej splošna platforma, pa je zame to nedopustno.”

dr. Vito Flaker

Celoten intervju preberite v tiskani številki revije Sensa oktober/november 2019; v prodaji od 4. oktobra.

alt


Delite objavo s prijatelji:
 
 



Nedavne objave:  
  • Kako se s težavami soočajo v domovih za starejše po Sloveniji ?

    Najresneje je v petih domovih po državi, kjer imajo od 10 do 85 okuženih. Medtem pa v domovih, kjer so še “varni”, snujejo načrte za primer pojava okužbe v njihovi ustanovi. Na Vrhniki sta vodstvi doma in občine zastavili strategijo, končno besedo prepuščajo NIJZ. Stanovalci Doma […]

  • Igralki so se zgodile slabe stvari

    Igralko, filmsko producentko in poslovno žensko Reese Witherspoon poznamo kot simpatično in vedno nasmejano osebo. Dobitnica oskarja je bogato kariero začela že pri sedmih letih, ko je blestela v reklamah, pri 14 letih pa je dobila prvo filmsko vlogo, in sicer v romantični drami Človek na Luni. Življenje […]

  • Prelepa plesalka ima še en posel

    Slovensko-ukrajinska plesalka Nadiya Bychkova je na družbenem omrežju razkrila, da je poskrbela tudi za posel, s katerim se ukvarja, ko ne pleše ali ne igra v predstavi na gledaliških odrih. Gre za posel z ohranjenimi vrtnicami, kjer gre za prave vrtnice, odrezane v času njihovega polnega razcveta in nato pomočene […]

  • Strokovnjaki psihoterapevti brezplačno priskočili na pomoč vsem ljudem v stiski

    Psihosocialna pomoč je namenjena vsem v duševnih stiskah, najsi gre za strah pred okužbo in boleznijo, občutke tesnobe in depresije, poslabšanja medsebojnih odnosov v družini, nasilja, kakor tudi vseh drugih vzrokov slabega psihičnega počutja. Brezplačna pomoč je na voljo vsak dan od ponedeljka […]

  • Nika Zorjan po sili razmer postala svetlolaska

    Nika Zorjan že nekaj let navdušuje s svojimi roza lasmi, v različnih intenzivnostih barve in dolžini pričeske, tokrat pa se je morala od sebi ljube barve posloviti. Tega seveda ni naredila namenoma, ampak so jo v to prisilile trenutne razmere zaradi koronavirusa. Ker so frizerski saloni zaprti in mora Nika ostati v svoji […]

  • S čim v prehrani nadomestiti jajca

    Za polpete in paniranje Sojina moka Žlico sojine moke zmešajte z 2–3 žlicami vode, kar je primerno za vezavo pri receptih z majhno količino jajc, a ne pri biskvitih in narastkih. Laneno seme Žlico lanenih semen zmešajte s tremi žlicami vroče vode, pustite nabrekati deset minut in nato penasto […]

  • Kuharija v času koronavirusa: Ste za nekaj sladkega ? Tiramisu v 10 minutah

    In če ste sladkosnedi ali pa če vam zadiši nekaj sladkega, vam ponujamo preprost recept za priljubljeno sladico. Pri tem pa je najboljše to, da jo pripravite zelo hitro. Zoprno je le, da jo morate nekaj časa pustiti na hladnem, najbolje čez noč. Potem bo odlična in sočna. Govorimo o tiramisuju, ki […]

 


V spodnjem iskalniku poiščite, kar vas še dodatno zanima: