Vzroki za obrabo sklepov so kompleksni

Konce kosti prekriva gladek sklepni hrustanec, ki omogoča gladko drsenje sklepnih površin druge ob drugi. Obliva ga sklepna tekočina, ki deluje kot mazivo, skupaj s hrustancem pa delujeta tudi kot amortizer za udarce in obremenitve. Sklepe stabilizirajo sklepne ovojnice in vezi (povezujejo kosti v sklepu), mišice in tetive (povezujejo kosti z mišicami). Njihova osnovna gradbena enota je kolagen tipa I, v sklepnih meniskusih pa kolagen tipa II.
Pomembna sestavina sklepne tekočine in sklepnega hrustanca je hialuronska kislina. Za tvorbo sklepnega hrustanca in sklepne tekočine pa telo potrebuje glukozamin, ki je sestavina sklepnih struktur, ki vlažijo, dajejo elastičnost in odpornost proti pritiskom ter povečajo stabilnost beljakovin, kot je kolagen.
Staranje, preobremenitve in poškodbe sklepnih struktur, pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi, kortikosteroidi povzročajo povečano razgradnjo kolagena in tvorbo nekakovostnega kolagena. Posledice so razgradnja sklepnega hrustanca, slabšanje podpornih tkiv in manjša stabilnost sklepov, kar obrabo sklepov še pospeši. Zmanjšuje se tudi količina hialuronske kisline, sklepna tekočina izgublja viskoznost, kar ogroža njeno funkcijo. Oži se sklepna špranja, kosti se začnejo drgniti med seboj, kar povzroča vnetje in bolečine.
Za razvoj obrabe kolen so nevarne poškodbe sprednjih križnih vezi in poškodbe meniskusov. Zadnje prospektivne raziskave prikazujejo debelost kot primarni dejavnik tveganja za pojavljanje artroze kolena.

Preprečevanje poškodb in obrabnih bolezni gibal

Preventiva je zelo pomembna za kakovostnejše življenje v odrasli dobi in starosti, zajema pa vse splošne ukrepe za vzdrževanje zdravja. Prehrana je tesno povezana z zdravjem mišic, kosti in sklepov, pri čemer moramo skrbeti za zadostno oskrbo z vsemi hranilnimi snovmi, torej za zadosten vnos beljakovin, zdravih maščob, vitaminov in mineralov. Pozabiti ne smemo redne telesne dejavnosti, ki mora biti pravilno izvajana. Z vsem omenjenim pa tudi ohranjamo ustrezno telesno težo.

Zaviranje obrabe sklepov

Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj obrabnih bolezni gibal, na katere je mogoče vplivati, so čezmerna telesna teža ali debelost (za trikrat povečata tveganje za razvoj artroze sklepov) in zmanjšana mineralna gostota kosti (osteopenija, osteoporoza). Povečana telesna teža pomeni tveganje za artrozo sklepov roke, kolka in najbolj intenzivno artrozo kolena. Tveganje za artrozo se povečuje z naraščanjem indeksa telesne mase, saj povečana telesna teža obremenjuje sklepe.
Debelost vodi v vnetno stanje celega organizma, v večjih količinah se v telesu tvorijo snovi, ki povzročajo tudi vnetje in razgradnjo hrustanca. Povišana vrednost glukoze v krvi vodi v povišanje vrednosti presnovnih produktov, ki poškodujejo sklepni hrustanec. Diabetes tipa 2 je neodvisni dejavnik tveganja za hudo artrozo kolena ter napovedovalec menjave kolka in kolena.

Koleno z artrozo

Raziskave so pokazale, da zmanjšanje telesne teže zmanjša bolečino v kolenih z artrozo, poveča funkcionalno sposobnost bolnikov in je dodatno koristno za splošno zdravje. Fizična dejavnost poveča mišično maso in izboljša gibljivost. Kombinacija pridobivanja mišične moči in gibljivosti ter aerobne vadbe je najboljša za zmanjševanje bolečine in izboljšanje funkcije kolenskega sklepa. Kombinacija diete in telesne dejavnosti zmanjša tudi vnetje v telesu.

Glukozamin zavira napredovanje artroze sklepov

Glukozamin deluje protivnetno ter zavira razgradnjo sklepnega hrustanca in napredovanje artroze sklepov. Na voljo so različni pripravki glukozamina, ki se razlikujejo v stabilnosti in učinku. Raziskave so pokazale večji učinek glukozamina, ki je v obliki sulfata, kot tistega v obliki klorida.

Kristalizirani glukozamin sulfat je stabilen, po jemanju priporočenih odmerkov je bilo ugotovljeno zmanjšanje bolečine in povečanje funkcionalnosti. Bolniki, ki so to obliko glukozamina jemali najmanj leto dni v obdobju treh let, so imeli za 57 odstotkov manjše tveganje za totalno endoprotezo še pet let po prenehanju jemanja.
Mišično-kostne bolezni značilno zavirajo gibljivost, vodijo v prezgodnje upokojevanje, zmanjšane sposobnosti za družabno življenje in zmanjšano blaginjo skupnosti ter pomenijo največji del izgubljene produktivnosti na delovnem mestu. Izgube zaradi zmanjšane delovne sposobnosti so večje od stroškov zdravljenja.