Prekomerno in nezavedno nočno grizljanje vam lahko nakoplje odvečne kilograme, na kar bi morali biti posebej pozorni vsi, ki so nervozni in žalostni, in ki so tudi sicer bolj nagnjeni k nočnim malicam.
Na takšno vedenje jih spodbuja njihov nezavedni del osebnosti. S podobnimi težavami se srečujejo tudi tisti s prehransko motnjo, znano kot sindrom nočnega prenajedanja. Za te ljudi je značilno, da nimajo teka zjutraj in dopoldne, temveč zaužijejo večino hrane v večernih urah in se pogosto zbudijo sredi noči zaradi močne potrebe, da nekaj pojedo.
Tolažbo v hladilniku iščejo tudi ljudje, ki so pod stresom ali v depresiji. Sindrom nočnega prenajedanja muči okoli 1,5 odstotka svetovnega prebivalstva, med njimi pa je kar 42 predebelih in 44 odstotkov depresivnih. To motnjo zdravijo s psihoterapijo in zdravili, proces zdravljenja pa je uspešen, če vodi do spremembe v načinu življenja in prehrane. To pomeni, da so obroki pogostejši in bolj enakomerno razporejeni čez dan, brez preskakovanja zajtrka. Zvečer je zelo pomembno umirjanje in sproščanje v dobri družbi, ob dobrem filmu ali knjigi.