Prekmurski Slovenci smo pridobili zavest, da smo en narod, ena skupnost, ena družina

Slovenci od štajerskih goric do Sečoveljskih solin, od belokranjskih brez do triglavskih strmin, pa tudi Slovenci zunaj državnih meja so z združitvijo prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pridobili na različnih področjih.

Pridobili so naravne lepote panonske ravnine s pšeničnimi polji. Pridobili so Prekmurje kot žitnico Slovenije. Ljudje iz osrednje Slovenije radi prihajajo krepit svoje zdravje v dvoje naravnih zdravilišč s termalno vodo. Pridobili so izletniške točke s pohodniškimi in kolesarskimi potmi. Pridobili so bogato narečje, ki ohranja besede iz časov sv. Cirila in Metoda.

Dva škofa …

A pomembnejše so druge pridobitve. Matični narod je pridobil delavne in dobre ljudi, kar se je kmalu pokazalo na raznih področjih. Mladi iz Prekmurja so odhajali v šole v osrednjeslovenske kraje, študirali so v Ljubljani in številni tam tudi ostajali. Matični narod je pridobival delavce, inženirje, profesorje, pisatelje, slikarje, politike. Pridobival je tudi škofe, duhovnike, redovnike in redovnice. Slovenski narod je pridobil škofa dr. Jožefa Smeja, velikega dušnega pastirja, znanstvenika, pisatelja in zgodovinarja.

… in nekaj sto duhovnikov

Slovenski narod je pridobil nekaj sto duhovnikov, ki so v teh sto letih v prekmurskih župnijah darovali novo mašo, potem pa delovali predvsem zunaj Prekmurja. Samo župnija Beltinci je dala Cerkvi čez 70 duhovnikov, župniji Bogojina in Turnišče vsaka prek 30, župniji Murska Sobota in Tišina prek 20. Opravljali so različne službe, bili so predvsem preprosti župniki in se razdajali za ljudi.

Tudi redovniki in redovnice iz Prekmurja so bogatili matični narod, saj so delovali skoraj v vseh redovih: bili so jezuiti, frančiškani, kapucini, kartuzijani, salezijanci, lazaristi. Redovnice pa so pripadale sestram sv. Križa, šolskim sestram, usmiljenkam, hčeram Marije Pomočnice in drugim skupnostim. Posamezne župnije so dale zelo veliko redovnic, Beltinci prek 60, Črensovci prek 40, Odranci, Tišina in Turnišče vsaka prek 30, Bogojina in Murska Sobota prek 20.

Bogatili so znanost, kulturo in zgodovino

Duhovniki iz Prekmurja so bogatili teološko znanost (dr. Štefan Steiner, p. dr. Vinko Škafar …), bogatili so našo zgodovino (Ivan Škafar, Ivan Zelko, dr. Jožef Smej …), bogatili so cerkveno in ljudsko glasbo (France Cigan, msgr. Lojze Kozar, dr. Štefan A. Ferenčak …), bogatili so slovensko literaturo (msgr. Lojze Kozar, Matija Balažic, p. Pavel Berden, dr. Štefan Steiner, dr. Jožef Smej …), bogatili so slovensko časnikarstvo (Jožef Klekl st., Ivan Baša, Jože Zadravec, p. dr. Vinko Škafar …).

Z vodstvenimi sposobnostmi so se razdajali: kot dekan Teološke fakultete (dr. Štefan Steiner), kot provinciali redovnih skupnosti (p. Pavel Berden, p. Boleslav Polanski). Ime Slovenije so ponesli v svet kot misijonarji (Jožef Kerec in Jožef Geder na Kitajsko, p. Vladimir Kos na Japonsko, Gusti Horvat in Jože Mlinarič v Burundi in Ruando, p. Janez Mujdrica v Zambijo, Marija Sreš v Indijo, Barica Rous v Zambijo, s. Milena Zadravec v Jeruzalem, s. Agata Kociper v Brazilijo, s. Dorica Sever med Inuite …).

PREKMURJE-RIVER-MURA

LOJZE KOZAR | DRUŽINA
Most čez reko Muro

Dva Božja služabnika

Dva duhovnika sta povzdignjena med Božje služabnike in skupaj z drugimi slovenskimi svetniškimi kandidati delata slovenski narod za narod svetnikov. Prvi, ki je obogatil matični narod, je Božji služabnik Danijel Halas. Kot župnik v Veliki Polani je ob koncu druge svetovne vojne na Hotizi pri reki Muri daroval svoje zemeljsko življenje. Že prej se je kot kaplan v Ljutomeru in Lendavi ter kot župnik v Veliki Polani ves razdajal za vernike, posebej za mlade, da bi jih obvaroval odpada od vere. Božji služabnik Danijel Halas še danes bogati Slovence s svojim zgledom zavzetega dušnega pastirja, ki se ni umaknil, temveč je v težkih časih ljudem trdno stal ob strani.

Drugi, ki je obogatil slovenski narod, je Božji služabnik Alojzij Kozar. Obogatil ga je kot župnik v Odrancih in pokazal, da je upanje neuničljivo. Nič ga ni moglo zlomiti, saj je bil trdno zasidran v Bogu. Kozar je slovenski narod obogatil kot zavzet pridigar, katehet, duhovni spremljevalec, spovednik … Obogatil ga je kot pisatelj, pesnik in dramatik (Takšen prag, Pajkova mreža, Materina ruta, Neuničljivo upanje, Topla babičina dlan …), urednik (Stopinje, Poti k Bogu …), glasbenik, sodelavec različnih škofijskih in medškofijskih delovnih teles.

Odprla se je pot čez Muro

Združevanje naroda je teklo postopno. Prekmurskim Slovencem se je odprla pot čez Muro. Neovirano so potovali po slovenskih krajih, občudovali naravne lepote vse do Triglava, romali so na Brezje, k Sveti Trojici v Slovenskih goricah, na Rakovnik … Prekmurski Slovenci so odhajali v slovenske šole, na Ptuj, v Maribor, Ljubljano … Z udeležbo na različnih dogodkih so krepili svojo narodno in versko pripadnost (evharistični kongres v Ljubljani 1935, Slomškovi dnevi v Mariboru 1936 …). Iz osrednje Slovenije so tudi v Prekmurje brez ovir začele prihajati slovenske knjige Družbe sv. Mohorja ter druge knjige.

Prihajali so umetniki …

V Prekmurje so prihajali Slovenci iz osrednjega dela Slovenije, ki so prinašali dobre stvari. Prihajal je arhitekt Jožef Plečnik in v Bogojini zgradil župnijsko cerkev Gospodovega vnebohoda, ki jo danes občudujejo številni romarji in turisti. Prihajal je arhitekt Janez Valentinčič, ki je za Odrance izrisal veličastni načrt Svete Trojice, a je do dokončanja cerkve preteklo čez pol stoletja. Prihajal je akademski slikar Stane Kregar, ki je obogatil cerkve v Odrancih, Beltincih, na Kobilju, na Cankovi, pri Gradu, v Dokležovju …

Prihajal je slikar Lojze Perko in pustil dragoceno sled v Kuzmi, Odrancih in drugod. V zadnjem času je Prekmurje obogatil tudi slikar p. Ivan Marko Rupnik in zdaj župnijska cerkev na Pertoči z njegovim mozaikom privablja občudovalce njegovih umetniških del.

Prihajali so slovenski škofje

V Prekmurje so prihajali škofje iz slovenske mariborske škofije: Karlin, Tomažič, Držečnik, Grmič, Kramberger. Škof dr. Maksimilijan Držečnik je zares vzljubil Prekmurje. To je pokazal posebej v primeru župnije Odranci, ko si je na različne načine prizadeval, da bi si verniki lahko zgradili cerkev. Bil je trdna opora župniku, cenil ga je in spoštoval.

Prihajali so slovenski časopisi. V Prekmurje so prihajali različni verski časopisi in še danes ljudje berejo Družino, Ognjišče, Misijonska obzorja, Prijatelja … V prekmurske domove je prihajal glas slovenskega radia in slika slovenske televizije. Prihajalo je marsikaj dobrega, med zrnjem pa je seveda bil in je tudi plevel.

Prekmurski Slovenci smo skupaj z matičnim narodom pridobili zavest, da smo en narod, ena skupnost, ena družina. Pred četrt stoletja smo pridobili še državnost. Skupaj z drugimi Slovenci smo postali državljani Republike Slovenije v združeni Evropi. Pridobili smo samostojnost in pokončnost. Lahko si s sosednjimi narodi podajamo roke, se ponosno srečujemo, drug drugega bogatimo.

Pot naprej

K združitvi pred sto leti so najbolj pripomogli močni, duhovno veliki ljudje. Taki ljudje so vsa ta leta, predvsem med drugo svetovno vojno in v desetletjih po njej, ohranjali med Prekmurci slovensko zavest, vrednote in krščansko vero. Pot naprej nam lahko kažejo in utirajo samo taki ljudje.

“Ne bomo prej našli sreče, dokler se ne vrnemo k tej skali – h Kristusu in dokler ne pijemo iz njegovih studencev milosti.” Besede Božjega služabnika Alojzija Kozarja jasno kažejo pot naprej. Obhajanje stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je priložnost za vse Slovence, da se vrnemo k skali, Kristusu in naša skupna pot bo resnično pot naprej.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 32. 


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • Domen Kumer še ni prebolel izgube, izdal pa je že tretjo pesem po vrnitvi

    Štajerec Domen Kumer (36) je predstavil novo pesem z naslovom Prva runda, a kot pravi, ni nujno, da gre spet za alkohol, njegova prejšnja pesem je namreč nosila naslov Najboljše vino. »V eno noči lahko pride do prve runde marsičesa,« pravi Domen, ki se je pred časom po dolgem premoru spet vrnil […]

  • Na fantastičen način jo je zaprosil za roko, čez nekaj sekund pa je bilo vsega konec

    S Kenesho sta se odpravila na luksuzne počitnice na otok Pemba ob obali Tanzanije. Nastanjena sta bila v posebni podvodni sobi luksuznega letovišča Manta Resort. V četrtek se je Steven spustil v globine. Odplaval je do zastekljene sobe na globini kakšnih desetih metrov in ob steklo pritisnil list, na katerem so bile […]

  • Pozor ! Enakonočje prinaša lekcije za vse nebesne znake

    A ne glede na to, kateri letni čas se začenja ali končuje, je vpliv ekvinokcija enako močan povsod in je jasen znak naravi ter ljudem kot njenemu sestavnemu delu, da je čas za neko novo energijo, ki bo drugačna od prejšnje. Ob enakonočju je še posebej dobro brezpogojno sprejeti sebe kot del narave, […]

  • Alenka Artnik: Ženske smo bile skozi številne generacije potisnjene v ozadje

    Blag veter je pozibaval gladino tivolskega ribnika, ki je odseval okoliško zelenje in opoldanske sončne žarke. Le redek kraj v prestolnici je tako primeren za srečanje z Alenko kot tivolska čolnarna. Imela sem neverjetno srečo, nekaj ur poprej je priletela iz Švice, naslednje jutro pa je že spakirala […]

  • Naberimo si slastnih hrušk za zdravje

    Ja, čisto zares, hruške spadajo med najbolj zdravo sadje, polno koristnih hranilnih snovi, ki jih v sam vrh uvršča tudi okus. Hruške vsebujejo številne vitamine, A, B, C in E, minerale, rudnine, organske kisline, pektine in aromatične snovi. Vsebujejo tudi kar 12 odstotkov sladkorjev in podobno kot pri […]

  • 21. september, svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

    Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni tudi letos poteka pod sloganom »Spregovorimo o demenci«. Podaljševanje življenjske dobe, ki smo ji priča v zadnjih desetletjih, pomeni tudi večjo pojavnost Alzheimerjeve demence, ki predstavlja dve tretjini vseh demenc in močno prizadene posameznika, njegove svojce in […]

  • V Münchnu začetek Oktoberfesta; za liter piva tudi 15,9 evra

    Pivo bo tako za 3,11 odstotka dražje kot lani, piše na spletni strani festivala. Ne bo pa se podražilo najdražje pivo Weinzelt, ki ostaja pri 15,9 evra na liter. Vodja prireditve Clemens Baumgaertner je dejal, da se na letošnjem festivalu želijo osredotočiti na raznolikost Oktoberfesta. Poudaril je, da ta […]