Prof. dr. Borut Ošlaj o evtanaziji

S prof. dr. Borutom Ošlajem, ki na oddelku za filozofijo ljubljanske filozofske fakultete predava pri predmetih etika, sodobni problemi etike, religije in svetovni etos, človek in simbolne forme, sicer pa je tudi podpredsednik komisije za medicinsko etiko, smo se pogovarjali o evtanaziji. Osebno je proti uzakonitvi evtanazije, čeprav si tudi sam želi, da bi njegovo življenje nekdo aktivno končal, če bi se zgodilo, da bi v bolezni neskončno trpel. Vendar se mu uzakonitev te možnosti zdi družbeno neodgovorna. Zanimalo nas je, zakaj.]]>

Torej niste proti pomoči pri končanju življenja?

Vsekakor se zavzemam za to, da pravno in tudi širše uredimo pomoč pri končanju življenja. Imam pa resne pomisleke, da sta evtanazija oziroma usmrtitev na zahtevo in asistiran samomor primerni obliki tovrstne pomoči. Menim, da bi bilo precej bolje, če bi naša prizadevanja usmerjali v izboljšanje paliative in hospicev, da bi končno sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi in nasploh celostno izboljšali razmere v zdravstvu. Vse to bi zagotavljalo ustrezne in tudi etično nesporne oblike pomoči pri končanju življenja.

Vprašajmo se, mar ni nehumano, da bi ob uzakonjeni evtanaziji in nespremenjenih splošnih razmerah še vedno nedostojno umirali številni, ki se zanjo ne bi odločili? Če uzakonimo usmrtitve na zahtevo, namesto da celostno poskrbimo za humanejše razmere na področju zdravja, mar nismo s tem vse tiste, ki se ne odločijo za evtanazijo, obsodili na manj humano smrt, in mar jih s tem posredno ne silimo, da tudi sami zanjo zaprosijo, sicer bodo morali umirati v manj predvidljivih razmerah? Prav zato moramo razmere gledati celostno, in ne poudarjati zgolj posameznikov in reševati njihovih težav. Samo s celostno ureditvijo zdravstvenega področja in zlasti paliative znotraj njega se bo zanesljivo občutno zmanjšalo tudi število trpečih.

Nihče si seveda ne želi trpeti. Tudi sam bi si verjetno želel, da bi moje trpljenje in življenje, če bi postali nevzdržni, nekdo končal, v skrajnem primeru tudi aktivno. Toda to je osebni vidik. Kakor hitro pa bi iz tega naredili družbeno normo in jo pravno regulirali, bi dobili povsem novo situacijo, s številnimi novimi tveganji. Prepričan sem, da bi bilo to družbeno neodgovorno, saj bi prineslo več težav, kot bi jih rešilo.

Zakaj evtanazija kot pravna norma za vas ni sprejemljiva?

Če uzakonimo evtanazijo in asistirani samomor, kar je predlog nedavne pobude, se na zakonski ravni vsakemu posamezniku omogoči, da v določenem trenutku lahko da subjektivno presojo smiselnosti svojega življenja, da, skratka, sam odloči, ali je zaradi trpljenja, ki mu je izpostavljen, njegovo življenje še smiselno ali ne. Ob negativnem odgovoru lahko zahteva svojo lastno usmrtitev, ki, če je utemeljena, mora biti izvedena. To pa ne pomeni nič drugega kot povsem novo situacijo, v okviru katere na pravni ravni osebna volja in njena arbitrarna presoja suspendirata temeljno etično in pravno normo nedotakljivosti življenja.

Nedotakljivost življenja je norma, ki je stara kot človeštvo.

Natanko tako. Tako razveljavimo tisto načelo, ki tudi znotraj arhitektonike našega pravnega in demokratičnega družbenega reda pomeni temeljni steber, s katerim stoji ali pade celoten sistem humanosti. Uzakonitev evtanazije je v našem primeru tudi v neskladju z ustavo, čeprav je ustavo seveda možno spremeniti.

Ker načelo nedotakljivosti življenja ob uzakonitvi evtanazije de facto ne bi bilo več nedotakljivo, saj bi ga kadarkoli lahko razveljavila subjektivna volja, bi se prej ali slej postavilo vprašanje: če ga lahko suspendiramo v tem primeru, zakaj ne tudi v številnih drugih, ki jih prav tako zaznamuje trpljenje? Zelo verjetno bi se postopoma začel spreminjati tudi naš odnos do vseh starih, neozdravljivo bolnih in invalidnih. Življenja vseh tistih, ki bi se približevali svojemu koncu, bi se v percepciji javnosti znašla onstran rubikona, do katerega ustava še zagotavlja nedotakljivost življenja. Avtonomno izražena volja trpečega te percepcije kot oblike tihega pritiska na vse stare v ničemer ne spreminja.

Do česa nas to pripelje? Kako bi se po vašem mnenju spremenil odnos do starih in bolnih?

Življenje bi bilo tako nedotakljivo in vredno samo do trenutka, dokler nam zagotavlja zadovoljstvo, srečo, (samo)spoštovanje. Ker živimo v kulturi koristi in ugodij, nas družba sprejema in spoštuje, dokler smo uporabni. Ko s starostjo in boleznijo izgubimo koristnost in ceno, postanemo družbeno breme in strošek. Hkrati s tem pa izgubimo tudi samospoštovanje; naše dostojanstvo je močno načeto. Z uzakonitvijo evtanazije in asistiranega samomora kot družbeno sprejemljivih norm končanja življenja bi se ljudje z okrnjenim samospoštovanjem kot posledico lastnega trpljenja in družbene nekoristnosti znašli pod posrednim in tudi neposrednim pritiskom, da zaprosijo za lastno usmrtitev. Spremenil bi se tudi odnos mladih in zdravih do vseh starih in bolnih. In tu se začne erozija humanosti. Tu se odpira tudi pot zlorabam, ne nazadnje tudi nevarnost tako imenovanega spolzkega klanca.

Kaj je to?

Če uzakonimo evtanazijo, se prej ali slej porajajo vprašanja, vznikajo pobude, zakaj evtanazija samo v določenih oblikah trpljenja, in ne tudi drugih in drugačnih oblikah trpljenja. O evtanaziji so vse države, ki so jo uvedle, najprej razmišljale kot o obliki pomoči za umirajoče in neozdravljivo bolne. Toda že kmalu se je ta pravica začela širiti na duševno bolne in otroke (aktualne pobude iz Kanade, ki je nazadnje uzakonila evtanazijo). Tudi njihovo trpljenje je namreč lahko neznosno.

Trpljenje ima neskončno obrazov in stopenj, predvsem pa je vezano na zelo subjektivno doživljanje njegove narave. Spolzki klanec torej pomeni povsem realno nevarnost širitve meril, ki dopuščajo evtanazijo in asistirani samomor, hkrati pa tudi povečevanje števila prošenj: najprej neozdravljivo bolni, kmalu zatem pa tudi vsi tisti, ki so tako ali drugače nezadovoljni s svojim življenjem; in teh res ni tako malo. V Švici je bil, denimo, odobren asistirani samomor 80-letni ženski, ki je preveč trpela ob pogledu v zrcalo. Kot mladenka je bila namreč zelo lepa.

Kdo pa se odloča o trpljenju, o tem, katero trpljenje je dovolj hudo?

Ob uzakonitvi evtanazije to postane individualna in avtonomno izražena volja. Posameznik lahko povsem samovoljno odloča o tem, do kod sega meja smiselnosti njegovega življenja, kje se konča, skratka o tem, kdaj subjektivni občutek trpljenja nagne tehtnico v korist smrti. Zlasti ob uzakonitvi asistiranega samomora velja, da je odobritev lahko vezana na vsako obliko neznosnega trpljenja, ne glede na to, ali je trpljenje posledica neozdravljive bolezni ali ne (primer iz Švice). Nekdo lahko, denimo, trpi duševne bolečine v depresiji ali podobno.

Kadar posameznik ne more odločati o sebi, recimo pri nezavestnih ali dementnih pacientih, o tem odločajo svojci. Razpre se neskončna pahljača odločitev in razprav o tem, kdaj je življenje še vredno in smiselno, kdaj je trpljenje prehudo. Iz izkušenj iz držav Beneluksa pa vemo, da ne gre le za presojo stopnje trpljenja in smiselnosti življenja, temveč pogosto tudi za interese svojcev, ki pa so vselej v izrazitem konfliktu interesov, kar je še en vidik spolzkega klanca.

Omenili ste, da je asistirani samomor lahko vprašljiv prav zaradi vprašljive avtonomnosti odločitve posameznika, ki trpi.

Pri asistiranem samomoru ne moremo zanesljivo oceniti, ali je bila prošnja izraz avtonomne in dobro premišljene odločitve ali posledica zgolj začasno zmanjšane volje do življenja in s tem odločitve v afektu. Komisije, ki o tem presojajo, težko dokončno strokovno ugotovijo, ali gre res za trpljenje, pri katerem je samomor edini možen izhod, ali ne.

Zanimiv je podatek, da 90 odstotkov klasičnih samomorov spodleti; večina teh ljudi pozneje pove, da so veseli, da je njihovo dejanje spodletelo. Ko gledajo nazaj, pogosto ne razumejo več motivov, zakaj so si želeli vzeti življenje. Težava asistiranega samomora je v tem, da nikoli ne spodleti.

Postavlja se tudi načelno vprašanje, koliko je odločitev za smrt sploh še avtonomna, če poteka ob spremljavi neznosnega trpljenja. Avtonomna je lahko, ko je svobodno sprejeta in neodvisna od zunanjih vzgibov in trenutnih duševnih stanj. Ali pri trpljenju to drži, ali je ob hudi bolečini sploh možno sprejemati avtonomno, pretehtano in odgovorno odločitev? Poglejte primere mučenja, ko je mogoče iz posameznika izvabiti vsa mogoča priznanja, resnična in neresnična. Zakaj? Zato, ker si mučena oseba ničesar ne želi bolj kot to, da se prizadejane bolečine čim prej končajo. Je to res avtonomna odločitev? Pri vseh oblikah trpljenja je načeloma enako.

Ko neznosno trpimo, si smrti ne želimo zato, ker je za nas dobra ali ker življenje nima več nobenega smisla, ampak prej zato, ker nam pomeni edini izhod iz trenutnega trpljenja. Ne vidimo druge možnosti. Pogosto tudi zato ne, ker nam niso ponujene. Poskrbimo torej raje za to, da bomo kot družba pomoči potrebnim ljudem lahko vedno ponudili tudi humanejše in manj tvegane metode odpravljanja trpljenja, kot ga zagotavlja evtanazija. Potem bodo tudi odločitve bolj avtonomne.

Nasprotnikom evtanazije je bilo v javnosti očitano, da preveč napihujejo podatke o zlorabah iz držav, ki so evtanazijo uvedle, premalo pa razmišljajo o trpljenju posameznikov, ki evtanazijo potrebujejo kot edini izhod iz svojega nehumanega položaja.

Paradoks v naših okoliščinah je, da se ukvarjamo s tem, kako peščici omogočiti hitro smrt, namesto da bi si prizadevali za to, kako vzpostaviti humane razmere umiranja za vse neozdravljivo bolne. S tem bi gotovo izkazovali višjo stopnjo družbene odgovornosti in zrelosti.

V okoliščinah, ko imamo kadrovsko in finančno podhranjenost v zdravstvu, nezadostno razvito paliativno medicino in oskrbo s hospici, smo po desetletju razprav še vedno brez zakona o dolgotrajni oskrbi in se spopadamo s stopnjujočo revščino najbolj socialno ogroženih, debata o evtanaziji ni nič drugega kot pritrjevanje postopnemu razvrednotenju življenja, ki se kaže na številnih področjih.

Kaj pa zlorabe? So te lahko razlog za nesprejetje zakona o evtanaziji ali spodbuda za bolj preudarno ureditev?

Povsod, kjer je bila evtanazija uzakonjena, se dogajajo zlorabe. Bodisi prihaja do usmrtitev zunaj sistema nadzora (na Nizozemskem je odobrena zgolj dobra polovica vseh usmrtitev) bodisi se pravila, ki dopuščajo usmrtitve, ne spoštujejo dovolj. Včasih prihaja tudi do napak, ki povzročijo smrt nekoga, ki ni želel umreti, ali pa njegova bolezen ni neozdravljiva in se zaradi napačne diagnoze vendarle odobri evtanazija.

Pri nas bi bilo verjetno še slabše, saj smo kot družba manj zreli in hkrati bolj strpni do vseh oblik družbene in osebne neodgovornosti. Poleg tega smo ideološko razdeljeni ter finančno in sistemsko precej slabše razviti. Na Nizozemskem se je, denimo, uveljavil izraz »mobing do smrti«, ko svojci zaradi lastnih interesov neozdravljivo bolne postopoma silijo, da zaprosijo za lastno usmrtitev. To je psihološka oblika zlorabe zakona, ki jo je težko ali celo nemogoče preprečiti. Vse to so le še dodatni razlogi, zaradi katerih uzakonitev evtanazije pri nas, upoštevajoč naše razmere, ne bi bila ravno dokaz družbene zrelosti in odgovornosti.

Seveda pa možnost zlorab nikakor ni glavni razlog proti legalizaciji evtanazije. Obstajajo tudi številni in zelo resni pravni in finančni pomisleki (varčevanje). Upoštevati kaže tudi vse prej kot optimistične napovedi prihodnosti človeštva. Zaradi okoljske krize, demografskih vprašanj… se lahko družbene razmere hitro zaostrijo. V takšnih okoliščinah, četudi bi danes evtanazijo verjetno sprejeli s humanimi nameni, bi tak zakon ponudil idealno priložnost, da se njegova veljavnost poljubno razširi tudi onstran meja trenutno običajnega razumevanja humanosti.

PREBERITE ŠE:

Življenje in smrt v krogu bivanja


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • Porsche Taycan opravil še zadnji veliki preizkus pred razkritjem

    Le še nekaj dni, natančneje dva tedna in en dan nas loči do uradne predstavitve Porscheja Taycan. Prvi električni Porsche v zgodovini znamke se bo sicer, kot smo že poročali, predstavil na v treh državah in na kar treh celinah naenkrat; na Kitajskem, v Nemčiji in pa v Kanadi. A še preden avtomobil […]

  • Primož Roglič svetu pokazal svojo družinico

    Primož Roglič, ki bo oktobra dopolnil 30 let, je junija prvič postal očka. Z izbranko Loro Klinc sta se razveselila dečka Leva. Na fotografiji, ki jo je včeraj objavil na Instagramu, v naročju drži sinčka, ob njem pa stoji tudi nasmejana Lora. Roglič je letošnjo dirko po Franciji spremljal z […]

  • Tim Gajser bo nastopil na ameriškem spektaklu Monster Energy Cup

    Letošnja sezona MXGP se počasi bliža h koncu. Do tja nas namreč ločijo le še tri dirke in pa dirka za pokal narodov, ki bo predvidoma na sporedu konec meseca septembra na Nizozemskem, pri čemer pa je svetovni prvak v elitnem razredu že znan. To je seveda našim Tim Gajser, ki pa se je odločil, […]

  • Nuča Derenda: Sem ponosna ambasadorka za dobro otrok

    Po Arboretumu Volčji Potok se bodo prvo nedeljo v septembru zopet razlegali otroški kriki navdušenja. V čarobnih kotičkih zelene dežele se namreč obeta barvito dogajanje za vso družino, saj bo poskrbljeno za ustvarjalne rokice, športne navdušence, ljubitelje živali, adrenalina in […]

  • Premostite teh 15 psiholoških ovir

    Vse nekoristne ideje, stvari in včasih tudi ljudje, ki so okrog nas, nas lahko vlečejo na dno, krepijo negativno energijo in celo povzročijo duševne motnje. Predse si postavljamo vse preveč psiholoških ovir. Da bi pridobili svobodo, da bi spremenili življenje na bolje, jih je treba premagati, se odpovedati […]

  • Prestolnico terorizirajo pijani golobi

    Sočne hruške, ki jih na severu Dublina ne manjka, so začele počasi padati z dreves in gniti na tleh. Fermentacija iz njih naredi alkohol, česar se še posebej veselijo lokalni golobi, ki vsako leto ob tem času “žurajo” do poznih ur. Prebivalci četrti Marino zato kolege in sosede […]

  • Časovni stroj

    Marsikdo med nami si ta najbolj množično prodajan motocikel predstavlja obtežen z vsemi člani neke azijske družine, kot potujoči kokošnjak oziroma kot kakorkoli drugačen in bizaren transportni nadomestek. Morda je res tako, nekje v tretjem svetu, a Super Cub, ki je na voljo pri nas, je vendarle nekoliko […]