Ljudska imena: adreselj, drdres, drnoselj, glistnjak, kurji jezik, molava, moljava, moljavka, muljava, pernica, podponec, rakovica, svinjska kaša, svinjska muljava, svinjska pogača, trdina, tristovec, troskovec, truskavec, truskotec, vrbnica, žabja solata, moljavec.

Ptičja dresen raste po vsem svetu. Pri nas jo poznamo kot nadležen plevel na suhih nerodovitnih tleh, ob hišah, ogradah, ob poteh, cestah, igriščih, dostikrat na izhojenih poteh, kjer dobimo temno zeleno mehko preprogo, zelo rada uspeva med kamnitimi površinami, na grobljah. Nabiramo jo od maja do septembra, ko cveti, vendar ne nabiramo korenin.

Sorodne rastline

Breskova dresen (L. Polygonum persicaria), ki je tudi enoletnica, visoka do 80 centimetrov, steblo je tudi členasto, raste po vlažnih zapuščenih krajih, zelo bujno v deževnih letih. Uporabljamo vse dele rastline, v kulinariki pa nabiramo predvsem mlade poganjke stebla in mlade lističe (maja, junija), ki jih kuhamo. Vsebujejo vitamin C in provitamin A ter sluzi in pektine.

Kačja dresen (L. Polygonum bistorta), pravijo ji tudi gadji koren, zraste do meter v višino. Pri nas posebej uspeva v planinah, kjer včasih pokriva velike površine. V kulinariki uporabljamo mlade liste in stebla v juhi, za solato. Ljudsko zdravilstvo pa uporablja predvsem koreniko, ker vsebuje veliko čreslovin za ustavljanje driske.

Poprasta dresen (L. Polygonum hydropiper) je tudi enoletnica, zraste do 60 centimetrov visoko, steblo je razraslo, listi so koničasti in proti vrhu zoženi. Cvetovi so rahla socvetja zelene ali rdečkaste barve. Najdemo jo ob rečnih bregovih, jarkih. Ima popru podoben okus in jo uporabimo kot začimbo pri juhah in drugih jedeh, v Franciji celo uporabljajo ta semena namesto popra. Odrasle rastline zaradi nekaterih učinkovin ne uporabljamo. Ljudsko zdravilstvo uporablja rastlino za ustavljanje krvavitev in zdravljenje artritisa.

Zdravilni deli rastline

Ptičjo dresen so kot zdravilno rastlino poznali antični Grki in Rimljani.

Od maja do septembra nabiramo rastlino, ko cveti, ker v tem času tudi bujno raste. Torej nabiramo liste, stebla in cvetove. Ker je rastlina nizka in polegla, so njeni deli pogosto blatni, prašni, zato jo po možnosti takoj, ko smo jo nabrali, na hitro operemo v hladni tekoči vodi, odcedimo, razgrnemo ali pa obesimo na vrvico, da jo čimprej posušimo v senci, na prepihu, vmes jo vsak dan obračamo.

Shranimo najbolje v steklene kozarce, ker tako ohrani največ zdravilnih učinkovin, vsako leto pa si posušimo nove rastline, saj se približno v enem letu začnejo učinkovine razkrajati – stare rastline lahko uporabimo za različne kopeli z drugimi rastlinami.

Zdravilnost

Listi, cvetovi in stebelca vsebujejo veliko zdravilnih učinkovin: kremenčevo kislino, čreslovine, eterično olje, sluz, saponine.

Rastlina je kot plevel zelo nepriljubljena, ljudsko zdravilstvo pa jo zelo ceni. Nekaj časa je bila v pozabi, ugled pa ji je vrnil znani zeliščar župnik Sebastian Kneipp (1821–1897), ki se je zavzemal, da bi ljudje čim več uporabljali zdravilna zelišča.

Danes jo uporabljamo kot diuretik, pri ledvičnih boleznih, nekoč so jo zelo cenili pri pljučnih boleznih, a danes imamo za to področje učinkovita druga zdravila. Vemo tudi, da se moramo pri vseh težavah najprej posvetovati s svojim zdravnikom, saj vse učinkovine v zdravilnih rastlinah še daleč niso raziskane.

Pripravke iz ptičje dresni uporabljamo notranje v obliki čajev ali pa zunanje pri celjenju manjših odrgnin ali za čiščenje kože, vendar moramo pri tem paziti, da je pripravek vedno svež, in za nanos na kožo vedno imeti čisto, novo krpico ali gazo, da ne prenašamo povzročitelja bolezni.

Čaj kot poparek zelo priporoča ljudsko zdravilstvo pri vnetju ustne votline in žrela za grgranje.

Ne nazadnje je rastlina poznana v kulinariki, seveda zelo mlade rastlinice, za spomladansko čiščenje telesa.

Priprava in uporaba ptičje dresni

Mlado rastlino uporabljamo za pripravo zelenjavnih jedi (maja). Če je suho poletje in je rastlina slabo razvita, je žilava in ni primerna za prehrano. Iz mladih rastlin pripravljajo spomladanske vitaminske juhe. Če jih pripravimo kot špinačo, jim moramo dodati še drugo zelenjavo, ker sama nima posebnega okusa.

Spomladansko čiščenje telesa:

V dva decilitra hladne vode damo eno žlico suhega zelišča ptičje dresni ter pustimo, da hitro zavre. Nato odcedimo in na dan popijemo od dve do tri skodelice čaja, to kuro delamo tri tedne.

Čaj proti driski:

V tri decilitre tople vode damo dve žlički suhega zelišča in pustimo rahlo vreti pet minut, nato pripravek precedimo. Pri driski popijemo na dan do tri skodelice. Če se nam stanje ne izboljša, moramo k zdravniku.

Zunanje za čiščenje kože:

V treh decilitrih vode pustimo štiri žličke posušene ptičje dresni vreti pet minut, nato odstavimo, dodamo žlico kamilic in čez 10 minut pripravek precedimo. Za manjše ranice ali čiščenje kože namočimo sterilno gazo v pripravek, ki pa mora biti vedno svež, vsakokrat vzamemo tudi novo sterilno gazo.

Zaradi kremenčeve kisline lahko dobro učinkuje na pljučna obolenja v obliki čaja, enako snov vsebuje tudi njivska preslica.

Ker je v rastlinici precej čreslovin in sluzi, lahko čaj tudi pijemo po požirkih pri težavah s črevesjem in želodcem, vsekakor se moramo prej posvetovati z zdravnikom.

Čaj pri kašlju:

Iz suhega zelišča ptičje dresni in ozkolistnega trpotca si pripravimo čajno mešanico iz enakih delov. V pet decilitrov vode damo tri žličke čajne mešanice, zavremo in pustimo stati 10 minut, nato odcedimo, in ko ni prevroče, dodamo tri žličke medu, in to količino toplo popijemo čez dan po požirkih.

Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo v julija

Nadzemni deli: stebla, listi in cvetovi: rumena lakota, navadna plahtica, plešec, materina dušica, rman, vrtni timijan, zdravilni čistec, tavžentroža, vrednik, drobnocvetni vrbovec, ameriški slamnik

Cvetovi: arnika, bezeg, lipa, lučnik, navadna marjetica, zdravilni ognjič, kamilica, močvirski oslad, sivka, slez in slezenovec, šentjanževka

Plodovi: borovnica

Listi: črna meta, poprova meta, melisa, gozdne jagode

Listi in korenine: velike pekoče koprive
Lubje: krhlike hrasta (iz vejic do leta dni)
Listi: ozkolistni trpotec, žajbelj