Turistične bone je država razdelila prebivalcem z namenom pomagati turističnim podjetjem, da se bodo lažje postavila na noge po udarcih zaradi koronavirusa.
Boni predstavljajo enega od nosilnih ukrepov iz tretjega protikoronskega paketa, ki ga je državni zbor sprejel konec maja. Njihovi prejemniki so vsi, ki so imeli stalno bivališče v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojeni do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Bone, za katere bo država namenila skupaj okoli 350 milijonov evrov in ki so prenosljivi med ožjimi sorodniki, je mogoče koristiti za plačilo nočitve ali nočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih v Sloveniji od 19. junija do 31. decembra.
Ukrep se je izkazal za uspešnega, saj je bon do sedaj delno ali v celoti koristilo 511.554 državljanov, kar je 25 odstotkov vseh upravičencev, je v torek objavil Furs. Unovčenih je bilo za skoraj 70 milijonov evrov bonov, kar je 19,6 odstotka celotne vrednosti.
Ne postelje, dajte mu denar
A kot kaže, z njimi niso imeli vsi čistih namenov. Izvedeli smo, da se jih nekateri Slovenci odločijo uporabiti na nelegalen način, da lahko pridejo do denarja. Povežejo se s turističnim ponudnikom, pri katerem preverijo, ali lahko bone zamenjajo za denar. Zgodba gre nekako takole: s turističnim ponudnikom se poskušajo dogovoriti, da jih samo zabeleži v sistem za prijavo gostov, do dejanske nočitve, koriščenja nastanitve, pa ne pride. Govorimo lahko o fiktivnem turističnem bivanju.
Gre za to, da turistični ponudnik denar, ki ga bo prejel od države, izroči turistu, neki delež pa zadrži zase. Torej do koriščenja nastanitve ne pride, bon je izrabljen za pridobitev finančne koristi. Po naših informacijah se po navadi delež, na podlagi katerega se deli izkupiček, razdeli po sistemu 1:4; od skupno 200 evrov vrednosti 50 evrov dobi turistični ponudnik, 150 pa imetnik bona.
Pozor, vrtoglava globa
Če to storite, jo lahko najslabše skupi lastnik nastanitve, ki vam omogoči menjavo bona za denar. Če ga namreč pri dejanju zasači Tržni inšpektorat RS, ki nadzira tako početje, ga lahko doleti visoka globa. Inšpektor prek različnih načinov, ki nam jih na inšpektoratu niso želeli razkriti, lahko ugotovi, ali je prišlo do neopravljene turistične storitve ali ne. Če bi bili vpisani v sistem za prijavo gostov in vas v resnici v nastanitvi ni bilo, bi lahko pravno osebo doletela kazen v višini od 3000 do 40.000 evrov, samostojne podjetnike pa globa od 1500 do 20.000 evrov.
To pa je že kaznivo dejanje
S Tržnega inšpektorata RS so nam sporočili, da so seznanjeni s tem in da so nekaj prijav sporne prakse že prejeli: »V zadnjih tednih smo dobili nekaj anonimnih naznanitev takega početja. Oglasili so se nam tudi ponudniki storitev iz turizma, ki so jih novačili, naj jim zamenjajo bone za denar. Inšpektorat v teh nekaj primerih že opravlja nadzor.« Dejali so, da se pojavlja še ena goljufija, a da ta predstavlja že kaznivo dejanje in se s tem ukvarja policija. Nekaj Slovencev je namreč že ponaredilo listino – izjavo upravičenca o prenosu bona, ki jo uporabimo, če želimo sorodnikov bon prenesti na nekoga drugega.