Narodno-zabavna glasba (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi. Razširjena je predvsem v Sloveniji, Avstriji, Švici in Nemčiji, pa tudi na Češkem ter v Italiji (južna Tirolska). Na Slovenskem je znana in razširjena še najbolj po zaslugi številnih narodno-zabavnih ansamblov. Tovrstna glasba je pogosto prisotna na veselicah, porokah, njej pa je posvečenih tudi kar nekaj festivalov in tekmovanj. S to glasbo je tesno povezan tudi njen najznačilnejši instrument, to je diatonična harmonika (pogovorno frajtonar’ca).
Pri narodno-zabavnih pesmih prevladujeta dva ritma: polka in valček. V zadnjem času so z vplivom moderne popularne glasbe prisotni tudi drugi ritmi. Tako mnogo ansamblov dandanes ne izvaja samo narodno-zabavne glasbe, ampak tudi zabavno, turbo-folk in drugovrstno glasbo. Narodno-zabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe, s čimer je mišljeno godčevsko igranje in ljudsko petje. Njeni začetki segajo v 19. stoletje, ko se je z izumom in pojavom diatonične harmonike hitro razmahnila. Predvsem po 2. svetovni vojni je število ansamblov začelo skokovito naraščati. Sprva so bili ansambli amaterski, šele kasneje tudi profesionalni.
Za največjega glasbenika narodno-zabavne glasbe na Slovenskem in v svetu velja Slavko Avsenik, ki je s svojim Ansamblom bratov Avsenik v 40-ih letih delovanja, začenši leta 1953, ustvaril ogromno pesmi (okrog 800), izmed katerih jih je mnogo ponarodelih. Najbolj je znana skladba Na Golici, ki velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Avsenik je tudi začetnik danes splošno razširjenega »tresočega« (udarjajočega) igranja na harmoniko, ki služi za spremljavo pesmi.
Za enega najbolj znanih ansamblov v Sloveniji velja tudi Ansambel Lojzeta Slaka, ki ima poudarek na ljudsko obarvanih melodijah in besedilih. Najdlje delujoči ansambel na Slovenskem so Beneški fantje, ki preigravajo in ustvarjajo glasbo že od leta 1952.
Tine Lesjak je prav tako veliko prispeval k ohranjanju ljudske glasbe, saj je bil edinstven zbiralec dragocenega ljudskega izročila, ki ga je kot glasbenik in glasbeni ustvarjalec tudi poustvarjal in s skladbami bogatil zakladnico slovenskih ljudskih pesmi.
Slovenska narodno-zabavna glasba je bila leta 2017 vpisana tudi v Register slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Vir: Wikipedija (Slovenska narodno-zabavna glasba)
