Subvencionirano malico prejema več kot polovica vseh šolarjev

Država za subvencioniranje šolske prehrane nameni 44 milijonov evrov na leto, od tega na osnovne šole odpade nekaj več kot 35 milijonov, nekaj več kot devet milijonov evrov pa se nameni subvencioniranju prehrane v srednjih šolah. Pri tem se je znesek za prehrano v osnovnih šolah v zadnjih dveh letih povečal, država je še leta 2016 temu namenjala za 8,5 milijona evrov manj.

V osnovni šoli država učencem subvencionira malico in kosilo, v srednji šoli pa le malico. Do brezplačne malice v osnovni šoli so upravičeni učenci iz družin, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 553 evrov, do brezplačnega kosila pa učenci iz družin, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 376 evrov. V srednji šoli imajo subvencije tri stopnje. Do polne subvencije, torej brezplačne malice, so upravičeni dijaki iz družin, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 433 evrov, do delne, 70-odstotne subvencije so upravičeni učenci iz družin, katerih mesečni dohodek na osebo znaša od 433 do 546 evrov, do 40-odsotne subvencije pa učenci iz družin, katerih mesečni dohodek na osebo znaša od 546 do 659 evrov.

V šolskem letu 2018/19 je od 184.000 učencev subvencionirano malico prejemalo 104.000 učencev, kar je 57 odstotkov vseh, subvencionirano kosilo pa nekaj več kot 48.000 učencev oziroma 26 odstotkov vseh. V srednjih šolah je od 74.000 dijakov subvencionirano malico prejemalo nekaj manj kot 32.000 dijakov oziroma 43 odstotkov vseh.

pašta fižol

Profimedia
Pašta fižol ostaja gost šolskih jedilnikov.

Če hrana ni kakovostna, lahko pogodbo razdrejo

Po zakonodaji morajo vse šole obvezno zagotoviti malico, kot dodatno ponudbo pa lahko zagotovijo še zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Nekatere šole za obroke poskrbijo v lastni kuhinji, druge pa imajo za to najete zunanje izvajalce. Za vse pa velja, da morajo za nabavo živil ali izbiro zunanjega izvajalca izvesti javno naročilo.

Ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc pravi, da imajo za pripravo hrane izbrano zunanje podjetje, pri čemer se del hrane pripravi v njihovi kuhinji, delno pa zunaj, odvisno od tehničnih zmožnosti šolske kuhinje. Dobavitelja so izbrali z javnim razpisom, a pri izboru ni bila odločilna cena malice, saj je ta določena s strani države, temveč najemnina, ki jo izvajalec šoli plača za razdelilno kuhinjo in jedilnico, ki ju uporablja. »A iskreno povedano, v zadnjem času nekega resnega interesa med ponudniki ni zaznati, tako da smo šole zadovoljne, če se sploh kdo odloči sodelovati. Kot slišim tudi od ravnateljev, katerih šole same izvajajo šolsko prehrano, je treba vzrok iskati v prenizki ceni, ki je določena za posamezen obrok,« pravi. V šolskem letu 2918/2019 je bila namreč cena malice za dijaka 2,42 evra.

Iz razpisa, ki ga je lani objavila Gimnazija Ledina, je sicer razvidno, da je šola zahtevala, da so vsi obroki ustrezne prehranske kakovosti ter količinsko in sezonsko prilagojeni, pri čemer mora vsak obrok vsebovati od 20 do 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Praviloma naj bi bil obrok sestavljen najmanj iz glavne jedi s prilogo, solate, kruha in obveznega napitka. Obroki ne smejo biti enolični in se ne smejo ponavljati prej kot v 21-dnevnem intervalu.

mlečni zdrob

Profimedia
Mlečni zdrob z malce kakava je še vedno stari znanec jedilnikov.

Za nabavo kakovostnih sestavin so se naučili trikov javnih razpisov

V Osnovni šoli Mirana Jarca po navedbah tamkajšnje vodje šolske prehrane Matejke Skrbinšek malice in kosila za učence pripravljajo v lastni kuhinji. Za dobavo sestavin razpišejo javni razpis, pri čemer pazijo, da nabavljajo kakovostna živila. Zato v razpisu tudi navedejo natančne karakteristike živil, pravi.

Med prijavljenimi ponudniki morajo po zakonu izbrati najugodnejšega, lahko pa po besedah Skrbinškove pogodbo z njim razdrejo, če ne zagotavlja ustrezne kakovosti, in živila naročijo pri drugem ponudniku. Zato je po njenih besedah dobro imeti izbranih več ponudnikov, a slednje ni vedno mogoče, saj se lahko na razpis prijavi tudi samo eden. V tem primeru morebitna neustrezna živila zavrnejo ali napišejo pritožbo, pravi.

ribji namaz

Profimedia
Tudi ribji namaz, ki verjetno še vedno deli mnenja, smo opazili med pregledom jedilnikov.

Posebni obroki po mnenju zveze aktivov svetov staršev za šole velik izziv

Glede posebnih obrokov zakonodaja šolam nalaga, da morajo zagotoviti le tiste, ki jih učencem predpiše zdravnik. V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije ob tem ugotavljajo, da zadovoljevanje potreb otrok po posebnih menijih šolam predstavlja velik izziv, saj je pred leti število posebnih želja precej naraslo. Razlogi so, kot pravi predsednik Antona Meden, bolj kot ne objektivni, saj imajo šole zelo različne pogoje priprave hrane – od prenovljenih, sodobno opremljenih kuhinj, v katerih pripravljajo obroke tudi za širšo lokalno skupnost, do majhnih prostorov, ki niti niso kuhinje, temveč le razdelilnice hrane.

Kot dodaja, se je pred leti zaradi prevelikega zdravniškega odrejanja posebnih diet ob robu pogovorov o sistematskih pregledih vnela razprava med pediatri in ravnatelji: »Kolikor nam je znano, so ti pogovori obrodili nekaj uspeha in je zdravstvena stroka omejila število diet na obvladljivo število.« Ob tem še pove, da na splošno posebni obroki v šolah vsaj po njihovem mnenju niso težava, ki bi morala odvzemati prostor drugim šolskim temam.

kruh z marmelado

Profimedia
Kos kruha z maslom in marmelado ter planinskim čajem in jabolkom šteje kot malica.


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • Victoria Beckham je v šoli bila tarča nasilja vrstnikov

    Victoria Beckham je v pogovoru za revijo Glamour razkrila skrivnost, ki jo je mučila še iz šolskih dni. Dejala je, da so jo vrstnice v šoli psihično in fizično maltretirale in da želi s pomočjo osebne izkušnje svojo 8-letno hčerko Harper naučiti, da je pomembno biti prijazen do […]

  • 6 knjižnih novosti iz Mladinske knjige za otroke in mladostnike

    Izpod peresa pesnika, pisatelja in prevajalca Petra Svetine je monografija Metuljčki in mehaniki – Slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom. Delo tvori celoto z leta 2011 izšlo antologijo slovenske mladinske književnosti med letoma 1920 in 1948 z naslovom Pionirji na promenadi. Avtor v […]

  • Prihaja celovečerni film o zlatem košarkarskem uspehu z EP 2017

    Film v režiji Gorana Vojnovića in produkciji producentske hiše December ter v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije in medijsko hišo PRO Plus bo prikazal pot slovenske košarkarske reprezentance do osvojitve naslova evropskih prvakov, ki so ga pod vodstvom selektorja Igorja Kokoškova osvojili Goran […]

  • Drive me: Toyotina inovativna mobilnost

    V sodelovanju z družbama BTC in AV Living Lab predstavlja pilotni projekt DriveMe, za katerega pravijo, da gre za novo obliko mobilnosti. Toyota DriveMe je storitev »hišne« souporabe vozil in sodobnega upravljanja voznega parka. Za začetek se bodo omejili na 30 podjetniških navez z več kot tisoč […]

  • Seme konoplje – zakladnica esencialnih hranil

    Avtor: dr. Majda Barbara Povše, dr. znan. s področja živilstva, Inštitut ICANNA Prehranski strokovnjaki po vsem svetu si še danes (pre)večkrat nasprotujejo, kakšna prehrana je pravšnja za človeka, strinjajo pa se o treh stvareh: nujno je povečano vnašanje omega 3 […]

  • Z delom začela posebna skupina za upravljanje z zvermi

    Na današnjem prvem srečanju so sklenili, da bo ožja, strokovna skupina, pripravila predloge glede vzdržnega števila medvedov in volkov ter izhodišča glede coniranja, ukrepov ter škod in nadomestil. Ministrstvo za okolje in prostor bo začelo tudi pogovore na evropski ravni glede možnosti […]

  • Spar doniral 20.000 EUR šolskim knjižnicam

    V podjetju SPAR Slovenija so v sodelovanju s priljubljenim mladinskim pisateljem Boštjanom Gorencem – Pižamo zasnovali poseben projekt, namenjen dolgoročni spodbudi bralne kulture. Na trgovske police so spomladi postavili pravljice, natisnjene na embalaži trajnega mleka, ki so ljudi  prek izdelka, s katerim se […]