V visokem vročem poletju se ni preveč prijetno zalagati z mastninami in mesninami, ker potem dvojno gorimo – tako zunaj kot znotraj. Zato pa je vročemu letnemu času toliko prijaznejša v različne oblike in barve spremenjena voda, ki za nameček vsebuje še obilo rudnin, živodejavnih barvil, vitaminov in drugih koristnih snovi za dobro počutje. Ker hladijo, učinkujejo proti vnetjem, ki se ob obilici poletnega ognja in “vroče” hrane lahko razširijo bolj kot sicer.

Če je torej kdaj čas za čudovito vodéno zelenjavo, je to zdaj. V solatah, seveda, in na neizprosno veliko načinov. Poleg tega, da nas hladijo in preskrbujejo s ključnimi hranili današnjega časa, z rudninami, se jih lahko najemo do sitega, ne da bi nam bilo treba preštevati kalorične enote energije. Predvsem pa je to zelo okusna hrana, dobrodošla ob vsaki malce bolj lačni priložnosti. Da se ob okusih ne bi začeli dolgočasiti, ne pozabimo na ribe in oreške. Prve, naj so pečene ali kuhane, so odlično dopolnilo poletnih solat, z drugimi pripravimo celo vrsto in še več odličnih polivk.

Kumare

Kumare so pregovorno vodéna poletna solatna klasika. So skoraj stoodstotna voda, saj vsebujejo kar 97 odstotkov te življenjske tekočine. Preostanek so predvsem živodejne rudnine, tako rekoč vse, ki jih naše telo potrebuje v velikih ali majhnih količinah. Med drugim vsebujejo mangan, baker, železo, krom in selen. Kumare so izrazito čistilen zelenjavni sadež, saj spodbujajo izločanje strupenih snovi iz telesa, čistijo sečne poti, pospešujejo delovanje ledvic, znižujejo raven holesterola v krvi, predvsem pa osvežujejo.

Pripravimo jih na najrazličnejše načine: v samostojnih solatah, dodajamo jih drugim solatam, za nekoliko
konkretnejši obrok pa pripravimo krompir s kumarami. Pred pripravo jih le operemo, lupimo pa samo starejše kumare z močnejšo lupino. Kuhamo jih ne, ker bi šli po zlu tako njihova čudovita svežina kot
okus. Kumare so najodličnejše z malce gostejšimi polivkami, ki jih pripravimo iz kisle smetane ali jogurta ter iz zmletih semen in oreškov vseh vrst, koper pa je njihov ključni zeliščni zaveznik. Ne pozabimo niti na rudninski napitek, sveže stisnjen sok iz kumar.

Kumare s polivko iz sončničnih semen

Sončnična semena na drobno zmeljemo. Če nam to omogoča naprava za mletje, jih zmeljemo kar v maslo. Nato dvema ali trem žlicam masla po malem dodajamo vodo in mešamo, da nastane gosta zmes. Razredčimo jo z vodo, da je gosto tekoča, dodamo malo sojine omake, limonin sok ali kis in drobno narezano čebulo. S polivko začinimo tako ali drugače narezane kumare, nato pa jih potresemo še z drobno narezanimi listi kopra. Enako pripravimo polivko iz bučnih semen in vseh vrst oreškov. Nekatere vrste masla, zlasti sezamovo, lahko kupimo že pripravljene.

Bučke

Po vsebnosti vode niso prvakinje, ker jo vsebujejo sedem odstotkov manj kot sto, zato pa se drugi visokokakovostni zelenjavi postavljajo ob bok po zaslugi rudnin ter splošno poživljajočega in čistilnega učinkovanja na telo. Odlične so za prebavila in dobro prebavo. Spodbujajo delovanje jeter in drugih organov, ki skrbijo za sprotno izločanje presnovnih produktov iz telesa. Poleg tega lepšajo polt in skrbijo za odlično splošno počutje.

Surove bučke nastrgamo na solate vseh vrst. Lupimo jih nikakor ne, po potrebi jih le operemo. Spečemo jih na žaru, da potem čevapčiči ostanejo. Če bi spekli samo bučke, bi se ljubitelji mesa zmrdovali, da zakaj pa samo zelenjava … Bučke so odlične tudi, če jih kratek čas kuhamo v sopari, začinimo pa jih podobno kot kumare v solati.

Dušene bučke

Za lahek večerni obrok, ki je lahko brezskrbno zajetnejši, se po vročem dnevu priležejo bučke s sredozemskimi začimbami, v Sredozemlju ali kar doma. V dovolj veliki posodi segrejemo malce oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo. Dodamo nemalo na kocke narezanih bučk, ščepec timijana, drobno narezan vršiček rožmarina in nekaj narezanih listov žajblja. Dušimo še nekaj minut, da se bučke nekoliko zmehčajo. Začinimo s sojino omako, prilijemo še malo oljčnega olja ali pa jed zabelimo z zmletimi orehi ali lešniki.

Paradižnik

Da velike jagode niso povsem hladilne, izdajata njihova barva in kisel okus. Vseeno se njihova voda – če bi jo paradižniki imeli še šest delov, bi bili 100-odstotno vodéni – še kako prileže. Denimo v veliki solatni skledi, skupaj s papriko, dobro je tudi, če je kje blizu še kaka riba na žaru. Paradižnik je veliki antioksidant po zaslugi rdečega likopena, beta karotena in drugih karotenoidov.

Vsebuje nemalo rudnin in v primerjavi z drugimi zelenjavnimi plodovi tudi precej vitaminov. Čisti, razstruplja in izboljšuje kri, spodbuja izgorevanje maščob in koristi vsem izločalom po vrsti. Kaj več še hočemo ? Predvsem dobro paradižnikovo solato. Paradižnik je namreč najboljši v solatah vseh vrst, z baziliko in z vrsto drugih zelišč za čudovito zaokrožen okus. Za popestritev in osvežitev pripravimo tudi juho iz surovega paradižnika.

Hladna paradižnikova juha

Paradižnik po potrebi operemo in izrežemo osnove pecljev. Narežemo ga na kose in zmešamo s paličnim mešalnikom. Gosto tekočino, ki ji lahko rečemo tudi juha, vlijemo v skodelice, v vsako prilijemo malce sojine omake in oljčnega olja ter dodamo ščepec drobno narezane bazilike in malo sesekljanega česna. Premešamo in pojemo kar takoj ali pa ponudimo ohlajeno.