V petek je zakrožila žalostna vest, da je umrl Dejan Pestotnik. Zadnje obdobje je preživel v Ljubljani, prej pa smo ga v Mariboru leta in leta srečevali povsod, kjer je nastajala in živela – zlasti sodobna vizualna in multimedijska – umetnost.
Njegov domicil je bila takrat Kibla, bil je njen podpredsednik in kurator ali sokurator mnogih njenih projektov, od samostojnih razstav do velikih festivalskih prireditev, predvsem v okviru Mednarodnega festivala računalniških umetnosti in Kiblixa.
Bil je tudi član občinske strokovne komisije za področje avdiovizualnega ustvarjanja, sodeloval je pri Mariborskem umetniškem sejmu, spomnimo se, kako zavzeto in inventivno je vodil dražbe.
V spominu (in Večerovem arhivu) smo med drugim našli zabeležko o njegovem predavanju v Salonu uporabnih umetnosti pred šestimi leti, ko je govoril o temi, ki jo je dolgo raziskoval, o povezavi umetnosti in kriminala (“Po zaslužku v okviru organiziranega kriminala so umetnine na tretjem mestu, takoj za trgovino z drogami in orožjem.”).
Ob preučevanju organiziranega kriminala z umetninami je ves čas kritično spremljal in komentiral naše vsakdanje, v glavnem družbeno-politične zločine nad umetnostjo in kulturo.
Vendar naštevanje funkcij in specializacij Dejana Pestotnika ne pove vsega o njem oziroma ne pove tistega bistvenega: svoje delo je opravljal entuziastično in srčno.