Njegova dela je težko opisati. Podpisal je več kot 500 partitur za film in televizijo ter zanje prejel več nagrad, tudi častnega oskarja. Ob tem je ustvaril še več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del. Leta 2007 je dobil častnega oskarja za življenjsko delo, potem ko je že opustil upanje na to nagrado. Leta 2016 pa je končno prejel oskarja in zlati globus za najboljši izvirno glasbeno podlago v filmu Osovraženih osem Quentina Tarantina.
Morricone je pred dnevi nesrečno padel in ob tem utrpel zlom stegnenice. Zaradi zapletov po padcu je preminil danes ponoči. Družina je sporočila, da bo pogreb velikega skladatelja potekal v družinskem krogu, “v znamenju ponižnosti, ki je vselej navdihovala njegovo delovanje”.
Morricone je v svoji karieri sodeloval s svetovno znanimi režiserji, kot so Roman Polanski, Oliver Stone in Margarethe von Trotta, komponiral pa je tudi klasično glasbo in televizijske melodije.
Slovo od žene Marie
Pravni zagovornik družine Giorgio Assumma je dodal, da je maestro vse do zadnjega ohranil čilost in ponos. Pozdravil je ženo Mario, ki ga je predano spremljala v vsakem trenutku zasebnega in profesionalnega življenja in je bila ob njem vse do zadnjega diha. Prav tako se je zahvalil otrokom in nečakom za vso ljubezen in skrb, ki so mu jo naklonili. Hkrati pa se je poklonil tudi svojemu občinstvu. Iz njegove podpore je črpal ustvarjalno moč.
Po značaju introvertirani Italijan je raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj. Glasbo je dolgo pisal pod psevdonimoma. Nagrade mu niso pomenile veliko. “Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,” je zapisal v svoji knjigi spominov La musica e oltre (Glasba in še več).