V Sloveniji vse več ljudi s kroničnimi bolečinami

Zato tudi letos v organizaciji Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča v dneh ob 11. oktobru, svetovnem dnevu boja proti bolečini, potekajo aktivnosti, s katerimi želijo slovensko javnost opomniti, da je kronična bolečina problem celotne družbe, ki potrebuje odgovorno obravnavo. S tem se tudi v Sloveniji pridružujemo mednarodni pobudi Societal Impact of Pain (SIP), ki jo izvaja Evropska federacija za bolečino (European Pain Federation), ki želi na evropski ravni prispevati k zmanjšanju družbenih učinkov bolečine.

Foto: Dreamstime – Fotografija je simbolična

»Problem kronične bolečine je tudi v Sloveniji zelo velik. Po najnovejši raziskavi iz junija 2019 zaradi kronične bolečine še vedno trpi 22 % prebivalstva med 18 in 75 letom. Najpogosteje je bolečina prisotna v križu, sklepih, okončinah, mišicah, sledijo pa glavoboli. Pri skoraj 3 bolnikov le-ta traja več kot 1 leto, samoocena jakosti bolečine pa je 6,8 po vizualno analogni lestvici (od 0 do 10). Velika večina bolnikov zaradi tega obišče zdravnika, 40 % pa išče tudi alternativno pomoč. Pri zdravljenju kronične bolečine smo bistveno manj učinkoviti kot pri zdravljenju akutne, zato je zelo pomembno, da lajšamo akutno bolečino čim bolj učinkovito in s tem preprečimo nastanek kronične. Z ustanovitvijo SIP platforme v Sloveniji si obetamo boljše sodelovanje med vsemi skupinami, ki se jih bolečina tiče – bolniki, zdravstvenimi delavci in tudi tistimi, ki krojijo zdravstveno politiko. Upamo, da bomo tako izboljšali kvaliteto obravnave vseh, ki potrebujejo našo pomoč,« je na novinarski konferenci izpostavil prim. Gorazd Požlep, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine.

Helena Jamnik, dr. med., ki na URI – Soča vodi ambulanto za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino, je ob tem poudarila: »Kronična bolečina lahko negativno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. V Sloveniji povprečno za takšno bolečino ljudje trpijo kar 4,8 let. Prepoznavanje trajne bolečine in njena ustrezna obravnava kot bio-psihosocialni fenomen sta ključnega pomena, prav tako pa je pomembno, da problem kronične bolečine poleg zdravstvenega osebja razumejo tudi delodajalci, civilna družba, odločevalci in drugi.«

Na novinarski konferenci so osvetlili tudi potrebo po boljšem pregledu in spremljanju podatkov o kronični bolečini. Tako je bila maja letos s strani WHO potrjena 11. izdaja mednarodne klasifikacije bolezni (ICD), ki vključuje nove diagnostične kode posebej za obravnavo primerov s kronično bolečino. Pri projektu je sodelovala tudi prof. dr. Eva Kosek, dr. med., iz Inštituta Karolinska iz Švedske, ki je te dni na obisku v Sloveniji. Novinarske konference se je udeležila tudi doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč, iz Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, ki je vrsto let aktivno prispevala k uveljavljanju kronične bolečine v Sloveniji.

Foto: Canstockphoto – Dekle, zenska, bolecina, menstruacijske bolecine, menstruacija (tags: Nedeljska_izdaja – Sreda – 14012015 – canstock1) Fotografija Canstockphoto

Več o kronični bolečini

Kronično bolečino zaenkrat opredeljujemo arbitrarno in jo pojmujejo kot bolečino, ki vztraja preko časa, ki je potrebno za celjenje katerihkoli tkiv, kar pomeni od 3 do 6 mesecev. Mehanicistično lahko zajema eno od ali kombinacije treh oblik bolečine: nociceptivno (bolečina, ki jo povezujemo s tkivno okvaro in predpostavlja intaktno delujoče živčevje, tako po zgradbi kot tudi po funkciji, npr. bolečina ob poškodbi ali vnetju pri osebi brez nociplastične bolečine in je redko edini razlog bolečin, ki trajajo preko 1 leta), neuropatsko (bolečina, ki nastaja zaradi okvare somatosenzornega živčevja in kot taka že vključuje motnje v delovanju) in nociplastično (bolečina, ki je povezana s trajno spremenjenimi centralnimi mehanizmi bolečinskega procesiranja in ni nujno povezana s specifičnimi bolezenskimi spremembami katerihkoli tkiv). Veliko ljudi s trajnimi oz. kroničnimi bolečinami na ravni lastne izkušnje prepoznava posebnosti vsake od omenjenih treh oblik. Zagotovo pa je težje prepoznavati sobivanje neuropatske in nociplastične bolečine oz. nociceptivne in nociplastične bolečine. V omenjenih dveh situacijah lahko hitro celotno simptomatiko pripišemo zgolj npr. nocicetivni (npr. osteoartroza) ali neuropatski (npr. radikularna) bolečini, kar lahko zapleta potek obravnave osebe s takšno bolečino.

V URI – Soča potekajo programi interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično bolečino. Izvajajo jih timi posebej usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov, ki jih sestavljajo zdravnik, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Osredotočajo se predvsem na izboljšanje funkcijskega stanja, z opredeljenimi cilji in večinoma slonijo na veščinah vedenjsko kognitivnega urjenja. Namen programov je kronično bolečino prepoznati in ustrezno obravnavati vse vidike zdravstvenih težav v sklopu kroničnega bolečinskega sindroma, tako fiziološke, psihološke kot tudi socialne. Cilji so usmerjeni k izboljšanju kakovosti življenja in krepitvi celostnega funkcioniranja posameznika.


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Legendarna Brigitte Bardot je dopolnila 85 let

    Nekdanja igralka in pevka Brigitte Anne-Marie Bardot se je rodila 28. septembra 1934 v Parizu. Odraščala je v precej bogati in konservativni meščanski družini, ki so jo sestavljali še mama Anne-Marie Mucel (1912–1978), hčerka direktorja zavarovalnice, oče Louis Bardot (1896–1975), […]

  • Manca Špik o tem, kakšna mama je

    Slovenska pevka Manca Špik je za revijo Vklop Stop spored spregovorila o svoji vlogi matere. Že od marca 2016 je namreč mamica prisrčni Lani. “V vseh pogledih me je izboljšalo, nekateri pravijo, da tudi polepšalo,” je povedala o tem, kako jo je ta vloga spremenila. Kakšna mama pa dejansko je ? […]

  • Anita Gošte: Iz buckaste deklice v vitko lepotico

    »Nikoli nisem bila povsem vitka, vedno sem bila malce buckasta. Ko je v mojem življenju prišel čas za razmislek o tem, sem prebrala ogromno gradiva in preizkusila marsikaj. A po operaciji žolčnih kamnov, ko sem imela 45 kilogramov, sem se odločila za zmernost,« pravi Anita, ki se je v veliki meri […]

  • Dovolite, da vaša kuhinja zadiši po pisanem in okusnem orientu

    Čičeriko dobro precedimo in operemo pod vodo. Česen drobno sesekljamo in stresemo v lonec, kamor smo kanili štiri žlice olja. Česen prepražimo toliko, da prijetno zadiši. Dodamo čičeriko, začinimo s kumino in mletim koriandrom ter zalijemo z vodo. Počakamo, da zavre, in nato kuhamo 20 […]

  • Katero terapevtsko smer izbrati ?

    Skorajda ni človeka, ki se ne bi kdaj znašel v stiski, v primežu neprijetnih čutenj in destruktivnih misli. Včasih so takšna doživljanja posledica travmatičnih izkušenj iz otroštva, včasih so odgovor našega telesa na neprijetne, tragične dogodke v sedanjosti. Vzrokov in […]

  • 39 let je pokojno babico obiskoval pri napačnem grobu

    Marn Chuan Lee je pokojno babico obiskoval 39 let. Vsaj enkrat na tri mesece je obiskal njen grob, se poklonil njenemu spominu in uredil rastlinje. A ko so njen grob letos poleti prekopali, so v trugi našli plišaste živali, barvice in ogrlice, ki jih Lee ni prepoznal, saj stvari niso pripadale njegovi babici. 50-letnika je The […]

  • Podivjani hormoni v obdobju menopavze

    Pogosto se sprašujemo, zakaj je danes v menopavzi toliko težav, ki jih naše babice niso imele. Povzročata jih namreč adrenalna utrujenost in sindrom izgorelosti, stanje izčrpanih nadledvičnih (adrenalnih) žlez, ki niso zmožne proizvajati optimalne količine hormonov. Nadledvične žleze […]


Iskanje po vsebini: