Vstajenjska zgodba: “Nisi še izpolnil svoje naloge. Bog te bo poklical, ko bo čas”

Od zemeljskega bivanja bi se Boris Marzi skoraj poslovil že v študentskih letih. Zdaj je mož in oče treh otrok uspešen poslovnež ter dejavni raziskovalec življenja na številnih področjih

“Karkoli počneš v življenju, pomembno je, da ljubiš, kar delaš,” je misel, ki se je Boris Marzi v življenju trdno oklepa. Njegovi dnevi bi se lahko dopolnili že v študentskem času, ko jo doživel hudo prometno nesrečo. A se je izvlekel, okreval, pridobil široko izobrazbo, dragoceno znanje in izkušnje ter predvsem vrednote, ki jih žarči na družino in okolico. “Točno vem, da sem izmoljen,” razkriva.

V študentskih letih ste doživeli prometno nesrečo. Poškodovani ste bili tako zelo, da so vas praktično že odpisali. Doživeli ste svojevrstno vstajenje. Lahko podrobneje opišete to presunljivo izkušnjo?
Že od mladih nog sem zelo hrepenel po samostojnosti, zato sem že med študijem vseskozi delal. Prepričan sem bil, da si moram ustvariti topel dom, se čim prej poročiti, imeti družino. To mi je bila vrednota. Ob poletjih sem tako imel tri službe. Dopoldan sem delal ali na bencinski črpalki ali v pristanišču. Popoldan sem razvažal časopise, zvečer pa urejal teniško igrišče. Bil sem tudi policijski rezervist.

Nekoč sem hitel iz ene službe v drugo. Prednja leva guma mi je malo puščala. V ovinku sem se umaknil avtobusu, ampak zaradi prazne gume se je avto zasukal in treščil v drevo. Levo stran telesa sem imel povsem uničeno. A imel sem srečo. Sosed iz bližnje hiše me je poznal, poklical je očeta, ta pa mojega zdajšnjega tasta, ki je veterinar, ter zdravnika.

Našteta trojica je bila tako prva pri avtomobilu, pred reševalnim vozilom. Zdravnik me je oživljal in nato na poti v bolnišnico še enkrat. Nekako so me “zložili” skupaj. Nesreča se je zgodila 26. julija (1994, op. a.), na veliki šmaren tistega leta pa sem se zbudil iz kome.

Po nesreči so mislili, da boste gotovo umrli?
V Izolo je kasneje prišel moj brat, ki je v tistem času asistiral anesteziologu v Valdoltri. Prosil je zdravnika, naj me poskusijo rešiti. In so me. Sicer me ne bi operirali. Mesec dni sem bil na intenzivni negi, še en mesec sem potreboval, da sem shodil. Nato so ugotovili, da nekaj ni v redu s pljuči, saj sem imel zlomljena vsa rebra.

Na Golniku so ugotovili, da imam anevrizmo aorte (razširjeno aorto, op. a), zato je sledila še operacija aorte. Počasi sem prihajal k sebi in marca 1995 na lastno željo z berglami šel na predavanja. Želja po ozdravljenju me je spravila v življenje. Zavedam se, da sem bil izmoljen. Med operacijo v Izoli se je v cerkvi v molitvi zbrala vsa ankaranska župnija.

Človek ni najpomembnejši, ne odloča, mora biti nagovorjen. Vsako stvar, ki jo naredim, mora nekdo blagosloviti.

Kako vam je nesreča zasukala življenjsko pot?
Ne veliko. Neizmerno sem se želel dokazati, da sem živ in zdrav, spet postati dejaven. Junija 1995 sem že šel v službo. Na zdravniškem pregledu sem imel velike težave. A kirurg, ki mi je operiral aorto, je zdravniku dejal: “Fant naj dela tisto, kar čuti. Tako bo sposoben vsega.” Vse življenje me žene želja po dokazovanju. Hitro sem končal fakulteto, imam dva magisterija, končujem doktorat. A vseskozi se mi je zdelo, da mi nekaj manjka, da bom jutri umrl.

LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Ko sem prišel k sebi, sem domačega župnika vprašal, zakaj sem preživel. Odvrnil mi je: “Nisi še izpolnil svoje naloge, ki jo imaš tu. Bog te bo poklical, ko bo čas.” To imam vedno v sebi. Nenehno si prizadevam za pravico, sožitje, solidarnost. Tudi v službi, zato sem tesno povezan z delavci. Bil sem delavski direktor Luke Koper.

Za delavce bom naredil vse. Bolita me njihovo izkoriščanje in prekarno delo. Kot delavec sem pred 24 leti tudi začel svojo službeno pot, čeprav sem imel v žepu diplomo. Oče mi je rekel: “Če ne boš delavec, ne boš razumel delavcev.”

Dejavni raziskovalec življenja

Dejavnost, izpopolnjevanje, razvijanje so tri izmed življenjskih vodil Borisa Marzija. Končal je strojno in fakulteto za pomorstvo in promet. Ima dva magisterija, iz prometa in poslovnih ved, končuje doktorat iz poslovnih ved. Zaposlen je kot upravitelj obrambnega načrtovanja in skrbnik zaščite in reševanja v Luki Koper. Ima izpit za vodenje železniškega prometa in voditelja čolna. Veliko se ukvarja z rešitvami za ekološka vprašanja.

Kako ste našli moško duhovnost?
Leta 2009 se je sesula moja poslovna pot. Tedaj mi je žena za 40. rojstni dan svetovala, naj grem na duhovni odmik. Takrat, leta 2010 me je p. Vili Lovše vprašal, ali je lahko moj duhovni spremljevalec. Pobližje sem se spoznal z moško duhovnostjo, ki me “drži gor”. To skušam pokazati sinovoma, sodelavcem … Pomemben je zgled.

Dani Siter (iz gibanja Družina in Življenje, op. a.) mi je nekoč dejal: “Veš, Boris, evangelij oznanjaš otrokom ti. Tudi pri mizi med kosilom. Otrok mora v tebi brati evangelij.” Doma se trudimo pogovarjati o Božji besedi, člankih iz Božjega okolja, Družine, tudi Aleteie.

Zakon je trikotnik: mož-žena-Bog. Bog je ljubezen. Sveto pismo je ljubezen.

Kako gledate na tezo, da so ženske v družini glavne, kar zadeva duhovnost?
Moške je sram zmoliti pri kosilu, čeprav so to počeli naši dedje. Midva z ženo sva se odločila, da se bom jaz pokrižal prvi, da bom poleg nje tudi jaz pokrižal otroke, ko gredo od doma, da bom zgled. To poudarja tudi evangeličanski pastor Steve Telzerow, ki sva ga spoznala prek kolegov. Družimo se v ekumenskem duhu. Da naj hodiva k maši oba z ženo, naju vselej spodbuja tudi župnik. Da otroci tam vidijo očeta in mamo.

Katerih vrednot se najbolj oklepate?
Tri vrednote so pomembne. Da si strokoven, na kateremkoli področju, da si korekten pri vseh odločitvah in do vseh bližnjih, ter da si pošten. Če si korekten, pomeni, da ne lažeš. Poštenost pomeni, da ne kradeš. To je mogoče početi na različne načine, tudi na primer kot goljufanje pri izpitu.


Delite objavo s prijatelji:
 
 

Nedavne objave: 
  • Ali ima lahko lepo oblečen kmet večji ugled ?

    Ali zmoremo po vzoru tujine podeželje z oblačili predstavljati tudi pri nasin ponosno nositi oblačilo, s katerim se lahko poistovetimo, kot na primer Avstrijci v svojih značilnih nošah? Ideja je nastala pri Ekoci – eko civilni iniciativi Slovenije, ki se je skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine povezala […]

  • Trije lepotni nasveti za nego zrele kože

    Avtor: Snežana Zabukovec Nega zrele kože je zelo podobna negi suhe kože, zato uporabljajte izdelke za nego občutljive ali suhe kože. V obdobju po štiridesetem letu starosti se začnejo izraziteje kazati znaki staranja kože. Seveda se naša koža stara že od sredine dvajsetih let, vendar je […]

  • To, kar je Korošici Janji Garnbret uspelo na Japonskem, ni še nobeni plezalki na svetu

    To, kar je Janji uspelo na Japonskem, ni še nobeni plezalki na svetu. A izjemna slovenska plezalka Janja Garnbret ne navdušuje le s svojimi plezalnimi predstavami, temveč tudi z razmišljanjem, ki dokazuje, da kljub dosežkom ostaja z nogami trdno na tleh. V rosnih dvajsetih namreč razmišlja tudi o […]

  • Cestna pustolovščina z otroki v štirih dneh

    1. dan: Ljubljana–Salzburg–Nürnberg (600 km) Na slabi polovici poti bo prijal postanek na podeželju pod gorami, ki vas bo spomnil na življenje dedkov in babic, otroke pa prestavil v ‘daljno preteklost’: Salzburger Freilichtmuseum. Skozi deželo s petimi ‘vasicami’, ki jih predstavljajo stare […]

  • Za gripo vsako leto zboli okoli 200.000 Slovencev. Se boste cepili ?

    Zdi se, da nas virusi v tem obdobju napadajo z vseh strani, pred nekaterimi pa se lahko zaščitimo tudi s cepivi. Med takšnimi je tudi virus, ki povzroča gripo. V zadnjih mesecih se je dobro razvila debata o tem, ali se cepiti ali ne, še posebej burna je bila razprava o tem, ali so cepiva […] The post Za gripo […]

  • Riž se pokvari že uro po kuhanju

    Večina ljudi ne ve, da je kuhan riž, za razliko od surovega, zelo nagnjen h kvarjenju. (Foto: Shutterstock) Riž je tisto živilo, ki ga pogosto skuhamo v preveliki količini, a ga potem naslednji dan ponovno postrežemo kot prilogo kakšni drugi jedi. Okus ostane skoraj povsem enak, za razliko od denimo ocvrtega […]

  • Stéphanie Frappart – Najboljša nogometna sodnica na svetu

    Najboljša sodnica na svetu se je za ta dogodek pripravljala vse od 18. leta, ko se je posvetila sodniški karieri in prenehala igrati nogomet. Ni se izkazala le na letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu za ženske, ampak tudi v svoji domovini, kjer sodi na tekmah francoskega prvenstva – ja, v prvi ligi, in to […]


Iskanje po vsebini: