Zdravljenje degenerativnih bolezni gibal

Avtor: Prim. Rastko Stok, dr. med., specialist ortoped

Zaradi staranja prebivalstva se srečujemo z naraščajočo problematiko degenerativnih bolezni gibal, ki povzročajo bolečine, zmanjšujejo kakovost življenja in slabšajo delovno sposobnost velikega deleža odraslih. Najpogosteje telesno nezmožnost povzroči obraba sklepov (artroza), zato se bomo v nadaljevanju osredotočili na terapevtsko obravnavo obrabljenih sklepov.

V okviru Evropske lige proti revmatizmu je skupina strokovnjakov poudarila, da je terapevtska obravnava učinkovitejša, če je izvedena celostno in strnjeno. Zato mora biti individualno prilagojena glede na mesto in stopnjo obrabe sklepov, pridružene dejavnike tveganja (starost, debelost), vnetje, stopnjo bolečine in omejitve pri dnevnih aktivnostih. Bolniki morajo prejeti celostno informacijo o naravi bolezni in biti poučeni o možnih ukrepih za zmanjšanje ali odpravo težav.

Pomembno je preprečevanje obrabe sklepov

Za zdaj ne obstaja zdravilo, ki bi ozdravilo obrabljeni sklep. Zato so pomembni izobraževanje bolnikov, nadzor telesne teže (prehrana, gibanje), preprečevanje poklicnih in športnih poškodb, pravočasna obravnava poškodb gibal in fizikalna terapija.

Terapevtska obravnava je dolgo slonela na protibolečinskih zdravilih, ki zmanjšajo bolečino in vnetje, a so povezana z morebitnimi neželenimi učinki, vodijo pa tudi v izgubljanje možnosti za ukrepanje. Danes se poudarja potreba po zgodnji diagnostiki in obravnavi obrabe sklepov na podlagi dokazov, da bi se preložila ali preprečila potreba po operativnem zdravljenju – čim prej moramo upočasniti propadanje hrustanca.

Glukozamin

Glukozamin zmanjša vnetje in razgradnjo hrustanca, s tem pa zavre napredovanje obrabe sklepov, predvsem, če se uporabi zgodaj v terapevtskem algoritmu. V raziskavi bolnikov, ki so uživali kristalizirani glukozamin sulfat najmanj eno leto v obdobju treh let, je še pet let po prenehanju jemanja glukozamina potrebovalo umetni sklep pol manj bolnikov kot v skupini tistih, ki glukozamina niso uživali.

Kolagen

Z injekcijami kolagena nadomeščamo kolagen, ki ga pri vnetnih in degenerativnih procesih gibal primanjkuje. Injekcije kolagena v ali ob sklep zavirajo vnetje in razgradnjo hrustanca pri obrabi kolena. Preprečujejo, da bi se bolezenski procesi gibal slabšali ali postali kronični. Zdravljenje s kolagenom se je izkazalo kot enakovredno ali boljše od zdravljenja s protibolečinskimi zdravili tako pri blagi kot zmerni in napredovali obrabi kolenskega in kolčnega sklepa. Učinkovit je tudi pri zdravljenju boleče rame, bolečega vratu in križa, pri zdravljenju športnih poškodb.

Hialuronska kislina

Injekcije hialuronske kisline v sklep mažejo sklepne površine, ščitijo sklepni hrustanec ter delujejo protivnetno in protibolečinsko. Povečajo tudi tvorbo hrustanca. Hialuronska kislina je priporočena za zdravljenje blage do zmerne obrabe kolena. Injekcije hialuronske kisline po artroskopiji kolena so primerna metoda za doseganje dolgotrajne stabilizacije rezultatov zdravljenja. Hidrogelna hialuronska kislina zveča tvorbo kolagena in debelino hrustanca, zavira vnetje, zavira razgradnjo hrustanca in zmanjša bolečino. Hidrogelna hialuronska kislina je pri zdravljenju poškodb meniskusov kolena, ki pomenijo veliko tveganje za razvoj obrabe kolena, značilno zmanjšala dolžino in globino poškodbe.

Trombocitna plazma (PRP)

Trombocitno plazmo pridobimo s centrifugiranjem krvi bolnika. Vsebuje rastne faktorje, zato lahko pospeši zdravljenje poškodb. Glede na raziskave je uporaba trombocitne plazme najučinkovitejša pri zdravljenju kroničnih poškodb tetiv. Zdravljenje s trombocitno plazmo daje podobne rezultate kot hialuronska kislina pri bolnikih nad 50 leti starosti z napredovalo obrabo sklepa. Injekcije trombocitne plazme so pokazale večjo in daljšo učinkovitost zmanjšanja bolečine in simptomov pri mlajših bolnikih z nižjo stopnjo degeneracije hrustanca.

Matične celice

Matične celice pridobimo iz punktata kostnega mozga ali iz trebušne maščobe. Po aplikaciji v sklep spodbujajo razmnoževanje hrustančnih celic in delujejo protivnetno. Namen je, da se preoblikujejo v celice, ki jih želimo (hrustančne celice). Vendar pa se sposobnost preoblikovanja matičnih celic zmanjšuje s starostjo bolnika in napredovanjem obrabe sklepa. Raziskave so pokazale varnost in učinkovitost zdravljenja z matičnimi celicami (zmanjšanje defekta hrustanca, regeneracija hrustanca, zmanjšanje bolečine in povečanje funkcionalnosti kolena) za dobo do dveh let ter potencialno zaskrbljenost glede trajanja kliničnih in strukturnih izidov zdravljenja. Zato si tudi v Sloveniji mnenja o uporabi matičnih celic nasprotujejo.

Umetni sklepi

V zadnji fazi bolezni je edina terapevtska rešitev vstavitev umetnega sklepa. To so veliki operativni posegi z možnostjo zapletov, med katerimi je najbolj ogrožujoča okužba vsadka. Umetni sklep ima določeno življenjsko dobo, na katero negativno vplivajo večje fizične obremenitve, zato je vgraditev najprimernejša pri starejših zmerno aktivnih bolnikih, pri katerih so bile izčrpane druge možnosti zdravljenja.

Pomen fizikalne terapije

Visokoenergijski laser stimulira mikrocirkulacijo, deluje biostimulativno (obnavljanje) in protivnetno. To vodi v celjenje poškodovanih tkiv in umirjanje bolečine tudi pri obrabljenih sklepih. Diatermija dovaja tkivom visokofrekvenčno elektromagnetno energijo, globinsko greje tkiva, poveča dotok krvi in izboljša oskrbo celic s kisikom. S tem pospeši procese celjenja in zmanjša bolečino.

V raziskavah je zmanjšala kalcifikacijo tetiv rame, zmanjšala bolečino v križu, stanjšala sinovialno vrečo in povečala gibljivost pri artrozi kolena. Udarni globinski valovi povzročijo nihanje tlaka v mehkih tkivih, s čimer se poskušajo razbiti kalcinati pri vnetnih degenerativnih spremembah v sklepih in tetivah, pospešiti regeneracijo kit ter sprostiti mišični krč v predelu hrbtenice.


Delite objavo s prijatelji:
 
 


Nedavne objave: 
  • Te legende francoskega filma ni več

    Bivša žena režiserja Jean-Paula Godarda je igrala v sedmih njegovih filmi, tudi v znamenitem Norem Pierrotu (1965). Preden jo je opazil Godard, je bila že uspešna manekenka. Leta 1961 je pri rosnih 21 letih že prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na berlinskem filmskem festivalu v Godardovem filmu […]

  • Testenin po kuhanju nikoli ne spirajte

    Nikar ne delajte tega, saj spiranje testenin močno poslabša njihov okus. Poleg tega voda odplakne škrob, ki sicer vpliva na to, da se na testenine bolje prime omaka. Če jih torej po kuhi splaknete z vodo, si delate medvedjo uslugo. Kuharji odsvetujejo tudi dodajanje olja v vodo, v kateri kuhate testenine. Slednje bodo po […]

  • Organ, na katerega bi morali bolj paziti

    Jetra so sestavljena iz treh milijard jetrnih celic, v katerih hkrati poteka petsto presnovnih procesov. Telo brez jeter ne more delovati, saj se borijo proti okužbam in boleznim, filtrirajo strupe v telesu in jih uničujejo oziroma razstrupljajo telo, čistijo kri, so odgovorna za raven holesterola in procesirajo zaužito hrano. […]

  • Karakteristike žensk, ki jih moški obožujejo

    Mnoge ženske so prepričane, da moški iščejo le lepe in mlade ženske, ko si izbirajo partnerke, a temu ni tako. Čeprav jim kdaj pa kdaj pogled uide za kakšno lepo in atraktivno žensko, to še ne pomeni, da si jo želijo tudi za partnerko. Moški se pri ženskah osredotočajo […]

  • Mož slavne igralke je ljubosumen na … zajca !

    Avstralska igralka in filmska producentka Margot Robbie si postelje ne deli le s svojim možem, 29-letnim angleškim režiserjem in producentom Tomom Ackerleyjem, ampak tudi s plišasto igračko. Čeprav je julija dopolnila 29 let, še vedno vsako noč spi s plišastim zajčkom, ki mu je nadela ime […]

  • Rebeka Dremelj nasmejana do ušes

    Pevka in mamica Rebeka Dremelj se noro veseli prazničnega decembra, saj takrat praznuje kar dve obletnici. Prva je rojstvo njene hčerke in druga zaroka z njenim Sandijem. »December je zame prav posebno čaroben. Najprej zato, ker sva se v tem mesecu zaročila s Sandijem, pa tudi zato, ker se je v tem mesecu rodila moja The […]

  • To je sestra Gorke Berden

    »Čila je od mene mlajša osem let in je po poklicu restavratorka. Obe naju je precej zaznamovalo življenje v tujini. Kot najstnica sem se z njo in mamo najprej preselila v Lizbono, pozneje smo bile štiri leta v Strasbourgu, nato pa sem sedem let preživela v Parizu, kjer sem študirala dramsko igro,« […]

  • Tako velik je že Burakov sin

    Priljubljeni igralec Burak Özçivit, ki je v Sloveniji navdušil z vlogo Kemala v turški seriji Moja boš, je aprila prvič postal očka. Z ženo Fayriye sta se razveselila sina Karana, ki je zdaj postal že mali mož. To je namreč z objavo na družbenem omrežju pokazala Fayriye, ki […]

  • Kaj se Sari dogaja po Kmetiji ? Sta s fantom še skupaj ?

    Sara Rutar je v letošnjem šovu Kmetija postregla s številnimi kuharskimi pustolovščinami. Gledalci smo slednje z zanimanjem spremljali prek malih ekranov, zato nas je zanimalo, kaj se ji na poslovnem področju dogaja po koncu snemanja resničnostne oddaje. Ji je kuhanje pred malimi ekrani odprlo nove poti? […]


Hvala, ker ste z nami – sedaj že …

  • 83.000 ogledov naše spletne strani !


Iskanje po vsebini: