
Več je razlogov, zakaj se pisanja dnevnikov sploh lotimo. Kot osnovnošolci ali srednješolci smo pisali o simpatijah, zmenkih in kakšnih otožnih dneh, a z odraščanjem lahko tematike postanejo veliko bolj globoke in samo pisanje nuja.
A kaj je tako dobrega ? Ne le da si vzamete čas zase, do sebe postanete tudi iskreni. Takrat se soočite s svojimi strahovi in dvomi. Debatirate o slišanem, debatirate o stvareh, ki so vas prizadele ali na drugi strani razveselile. Ni treba, da je vedno dnevnik popisan le s solzami ali jezo. V njem se lahko najdejo tudi vrstice sreče in hvaležnosti.
Naj vam na tej točki predam še nasvet: lotite se ene teme za drugo. Ko predeabtirate eno, šele nadaljujte z drugo. Vedite, vsega ne morete rešiti naenkrat.
Kdaj je torej najbolj smiselno, da se tega lotite ?
- Ko ste izžeti in potrebujete pogovor s svojim notranjim herojem (s seboj)
- Ko dvomite vase
- Ko ste neodločni ali boječi
- Ko se počutite žalostne ali depresivne
- Ko vam primanjkuje inspiracije, motivacije
