Betonica officinalis, stachys officinalis Ljudska imena: betonika, bukvica, gušar, čistec, čistica, gušarjevc, petonika, petonka, srpec, vinček.

Botanični opis rastline

Zdravilni čistec je trajnica. Sodi v družino ustnatic L. Lamiaceae ali Labiatae.

To zdravilno rastlino so že dolgo poznali, potem je prišla malo v pozabo, danes pa se spet uporablja, čeprav bolj v ljudskem zdravilstvu.

O njej je pisal že rimski pisec in učenjak Plinij (23–79 našega štetja). Zdravilna zelišča je opisal v 12 zvezkih, njegova dela so še do danes večinoma ohranjena, vsebujejo pa dragocene zanimivosti o zdravilnih zeliščih iz tistega časa. Žal ga je 24. avgusta 79 doletela grozovita smrt, ko je prišel pomagat preživelim ob izbruhu Vezuva. Žareča lava je zalila Pompeje in Herculaneum s šest do sedem metrov debelo plastjo zemlje.

Že takrat so poznali zdravilni čistec in celo menili, da je zdravilo za vse bolezni. Predpisovali so ga tudi, kadar niso poznali vzroka bolezni.

Rastlina raste po vsej Evropi. Najdemo jo na nerodovitnih travnikih, pustih gozdnih obrobjih, v redkih gozdovih, na močvirnih travnikih in resavah.

Zraste od 30 do 60 centimetrov visoko. V zemlji ima močno razraslo koreniko, iz katere raste pokončno štirirobno dlakavo steblo. Pritlični listi imajo dolge peclje, zgornji listi so skoraj sedeči, po robu nazobčani. Cvetovi so škrlatno rdeči, ustnjati v gostem klasastem socvetju. Stoje v zalistju nasproti listov ter sestavljajo navidezna vretenca in klase.

Ko nabiramo rastlino v času cvetenja, steblo odrežemo 20 centimetrov od tal, ker je spodnji del olesenel in grenkega okusa.

Zdravilni deli rastline

V starem veku je bil zdravilni čistec ena najbolj znanih zdravilnih rastlin.

V zdravilne namene nabiramo liste, in sicer junija, ko rastlina še nima cvetov. Julija in avgusta nabiramo predvsem cvetove oziroma socvetja ter zgornji del stebla z lističi, ki še ni olesenel.

Zdravilne dele čim prej posušimo v senci na prepihu, vsak dan jih obračamo, da ohranijo lepo barvo, saj jih bomo imeli do naslednjega leta. Posušeno rastlino shranimo v suhem in temnem prostoru, najbolje v steklenih kozarcih, kjer se tudi najbolje ohranijo učinkovine in jih zavarujemo pred raznim mrčesom.

Zdravilnost

Junija, ko nabiramo liste (Folia Betonicae), jih čim prej posušimo, saj so lepo razrasli. Pri cvetoči rastlini (Herba Betonicae), ki jo nabiramo julija in avgusta, pazimo, da natrgamo zdrave, lepe rdeče cvetove, ki jih niso napadle žuželke.

Rastlina je sicer grenkega okusa, diši bolj medlo. Zelo redko uporabljamo koreniko, ki pa sili na bruhanje.

Glavne kemične sestavine v rastlini so: čreslovine, grenke snovi, eterično olje, alkaloidi, ki pa jih je tako malo, da ne učinkujejo slabo na organizem.

Posušene liste ponekod uporabljajo v čajni mešanici za pridobivanje zeliščnega piva.

Pred mnogimi leti so kemični pripravki izpodrinili uporabo te rastline, danes pa se spet pojavlja v uradni medicini, seveda pa je še vedno najbolj cenjena v ljudskem zdravilstvu.

Uporabljamo predvsem zunanje in notranje čajne pripravke, tudi poparki z vinom so cenjeni v ljudski medicini.

Notranje rastlino uporabljamo pri astmi, pljučnem katarju oziroma katarju dihalnih poti, blaži tudi črevesne težave, posebej drisko zaradi čreslovin. Uspehi so vidni tudi pri boleznih ledvic, mehurja in zlatenici.

Zunanje se največ uporablja za oskrbo ran pri golenskih razjedah, ki so posledica razjede krčnih žil.

Tudi pri ženskih boleznih in težavah, menstruaciji in krvavitvah iz maternice je nekdaj pomagal marsikateri ženski.

S poparki iz te rastline si izpiramo vneto ustno votlino, vneto grlo, prav tako naj bi si lajšali težave pri revmatizmu.

Priprava in uporaba

Pripravke iz zdravilnega čisteca uporabljamo zunanje in notranje.

Pripravek pri zaprtju in lenem črevesju iz čajne mešanice:

• 8 g zdravilnega čisteca
• 8 g melise
• 8 g bazilike
• 1 g janeža
• 1 g koprca

Prevremo 2,5 decilitra vode, dodamo veliko žlico te čajne mešanice in premešamo. Pokrito pustimo 25 minut, nato precedimo in pripravek pijemo čez dan po žličkah.

Sirup mehča sluz, zato lajša kašelj in težave z astmo.

Priprava: iz pol litra čaja čisteca iz destilirane vode in 270 gramov kandis sladkorja skuhamo sirup ter ga popijemo po žličkah.

Čaj iz listov in cvetov mehča sluz. Priporočljiv je pri zasluzenosti pljuč, astmi in putiki. Čaju dodamo 10 gramov kandis sladkorja in ga vkuhamo s pol litra vode. Ta čaj s sladkorjem jemljemo vsaki dve uri eno veliko žlico, da ga porabimo čez dan, kajti čaje si pripravljamo vsak dan sveže.

Oslabeli otroci naj popijejo dnevno od eno do dve skodelici čaja kot poparek ali pa ga dodamo h kopelim.

Priporoča se kot čaj tudi pri razjedah zaradi krčnih žil pri ženskah, a naj bo kuhan z vinom za okrepitev telesa.

Pri vnetju grla ali dlesni nam pomaga čaj, ki pa ga grgramo in izpljunemo, podobno si pripravljamo pripravke iz listov robide ali žajblja.

Na cvetovih čisteca so zelo rade čebele, saj je rastlina zelo medovita.